Gea

Le človek in domače ovce

Do sedaj niti pri ljudeh niti pri živalih niso odkrili genov, ki bi bili povezani s spolno usmerjenostjo  – Homoseksualno ali heteroseksualno vedenje je v populaciji albatrosov in črnih labodov marsikdaj odgovor na porušeno razmerje med spoloma – Mlajše opice bonobo se pogosto predajo spolnim odnosom z bolj dominantnimi samci ali samicami, s čimer si izboljšujejo svoj družbeni položaj

Tekst: dr. Gregor Majdič

slika
Tudi pri sesalcih je pogosto homoseksualno obnašanje pri številnih vrstah domačih in divjih živali. Spolni odnosi med dvema samcema so precej pogosti pri žirafah, levih, slonih in celo delfinih, pa tudi pri bizonih in domačem govedu.
Foto: Shuttertsock

Leta 1910 se je mladi biolog George Murray Levick kot zdravnik pridružil odpravi kapitana Roberta Falcona Scotta na južni pol. Svoj prosti čas je izkoristil za biološka opazovanja, predvsem so ga zanimali pingvini. Bil je prvi, ki jih je proučeval vse leto. Kot natančen opazovalec pingvinov na rtu Adare na Antarktiki je bil presenečen zaradi vedenja nekaterih izmed njih. V svojem zvezku je zapise o »odvratnih spolnih navadah huliganskih pingvinov, ki se parijo z mrtvimi samicami« pisal v stari grščini, da bi jih razumeli le znanstveniki. 

A George Murray Levick je pri adelaidskih pingvinih opazil še druge neobičajne spolne prakse – da spolno napadajo mlade pingvine in imajo istospolne odnose. Prav to je bilo po mnenju kolegov znanstvenikov preveč za družbo na začetku 20. stoletja, zato je Murray objavil pomemben članek o vedenju pingvinov brez že napisanega poglavja s temi opažanji. A na srečo je takratni kurator za zoologijo Sidney Harmer v londonskem naravoslovnem muzeju shranil več izvodov poglavja o spolnem vedenju pingvinov in dve od teh kopij sta se ohranili do danes.

Ti zapiski pa še zdaleč niso najstarejši opisi homoseksualnega vedenja pri živalih. Že Aristotel je opisoval istospolno parjenje pri golobih, jerebicah in hijenah približno 300 let pred našim štetjem. A čeprav je homoseksualnost v živalskem svetu pogost pojav, se je Aristotel pri opisovanju spolnega življenja lisastih hijen motil. 

Opazovanja japonskih makakov, ljubkih opic, ki se grejejo v toplih izvirih v zasnežnih hladnih zimah na Japonskem, so pokazala, da imajo samice pogosto homoseksualne odnose z drugimi samicami. Samice se ljubkujejo z drugimi samicami, medsebojno dražijo spolne organe in sodeč po njihovih obraznih izrazih, uživajo v tem. Takšne samice se pogosto tudi po spolnem stiku objemajo in čistijo druga drugi dlako. Toda, kot je pogosto v živalskem homoseksualnem vedenju, te samice makakov niso strogo homoseksualne – iste samice, ki se ljubkujejo z drugimi samicami, se že nekaj ur pozneje lahko parijo s samci. Ne vemo, kaj je razlog za takšno vedenje. 

Ena od razlag takšnega zelo pogostega homoseksualnega vedenja je, da so samice na splošno veliko boljše ljubimke kot samci. Bolj pogosto kažejo željo po spolnih stikih, so bolj vsestranske pri izbiri spolnih položajev in uporabljajo veliko več gibov med parjenjem. S temi sposobnostmi samice pogosto spodbujajo spolne stike, pritegnejo samce in jih poskušajo vzburiti, in homoseksualno vedenje je morda posledica te večje spolne sle, ki je samci ne morejo dovolj pogosto zadovoljiti. Vendar pa bi lahko homoseksualno vedenje imelo tudi evolucijske prednosti. Če so samci počasni in jih parjenje zanima manj kot samice, je za samice pomembno, da samce spodbujajo čim bolj učinkovito, in to se morda izboljša z vadbo s samicami. Bolj izkušene samice bi tako lahko imele prednost, saj bi lažje prepričale samca, naj se pari z njimi, in bi s tem lažje poskrbele, da bi se njihovi geni prenesli v naslednjo generacijo.

Več v marčni reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.