Gea

Bodo rastline naše rešiteljice?

Sobno rastlino, plezalko zlati potos, so znanstveniki spremenili v tih in zanesljiv filter za škodljive snovi – Biorazgradljive skodelice za kavo iz bučk in razgradljive škatle iz gob – Orlova praprot pomaga pri recikliranju težkih kovin – Kdaj bomo dobili žito, ki ga ne bo treba sejati vsako leto

Tekst: Silvestra Rogelj Petrič

slika
Avtorji raziskave pričakujejo, da bo modificirani potos enako učinkovito kot v testnih epruvetah odstranjeval kloroform in benzen tudi iz zraka v sobi.
Foto: Shuttertsock

Danes vsaj v razvitem delu sveta večino življenja preživimo v zgradbah: doma, na delu, v šoli, v restavracijah, gledališčih, trgovinah in trgovskih centrih.  Po ocenah strokovnjakov le petino našega življenja preživimo na prostem in ta delež se bo v prihodnosti še zmanjševal. Kakšen je zrak v prostorih, je zato zelo pomembno. Še zlasti je pomembno, kakšen je zrak v naših domovih. 

Za razviti del sveta, kjer skorajda ni več klasičnih štedilnikov in peči na trda goriva, velja, da je sorazmerno dober. A kot so pokazale raziskave v zadnjem desetletju, zrak v naših domovih ni tako čist, kot pogosto mislimo. V pohištvu, v tleh in tudi na stenah so pogosto materiali, ki vsebujejo razne pigmente, topila, lepila … in vsi ti materiali v zrak naših bivališč počasi oddajajo škodljive snovi, ki utegnejo v večjih koncentracijah ali pa ob dolgotrajni izpostavljenosti povečati tveganje, da resno zbolimo. Razne, celo rakotvorne snovi se v zraku naših bivališč znajdejo tudi ob povsem vsakdanjih opravilih: ko se prhamo z vodo, ki je praviloma klorirana, iz nje v ozračje prehajajo delci kloroforma, ki jih ne more prestreči noben filter za zrak, ker so premajhni. Enako se dogaja, ko klorirana voda vre v kuhinji. Podobna zgodba je z benzenom, sestavino bencina, ki iz garaže, kjer parkiramo avto ali shranjujemo kosilnico, prehaja tudi v stanovanje. 

Zato ni presenetljivo, da je veliko pozornosti vzbudil nedavno objavljen dosežek raziskovalcev z ameriške univerze Washington v reviji Environmental Science & Technology. Poročali so, da so gensko preoblikovali dokaj običajno sobno rastlino, plezalko zlati potos (Epipremnum aureum), da se »prehranjuje z molekulami škodljivega benzena in kloroforma«. Potos so modificirali tako, da izraža protein 2E1, ki spojine s škodljivima benzenom in kloroformom pretvori v molekule, ki jih lahko rastline nato uporabijo za svojo rast. 

Kako jim je uspelo ustvariti tako naravnega in nevsiljivega  ter povrhu še lepega odstranjevalca škodljivih snovi v zraku, ki jih dihamo med spanjem, počivanjem, delom? Stuart Strand se je skupaj s svojimi sodelavci odločil, da uporabi beljakovino, imenovano citokrom P450 2E1 ali skrajšano 2E1, ki je prisotna v vseh sesalcih, torej tudi v človeku. V naših telesih protein 2E1 spremeni benzen v kemikalijo, imenovano fenol, kloroform pa v ogljikov dioksid in kloridne ione. Toda pri tem so naleteli na oviro: 2E1 je v naših jetrih in se vklopi, ko pijemo alkohol. Zato ni na voljo, da bi nam pomagal obdelovati onesnaževala v našem zraku.

Več v marčni reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.