Gea

Bog je lep in ljubi lepoto

Lepota in razkošje islama – Srce Čečenije v Groznem ali Velika mošeja v Mahačkali; obe se doma kitita z nazivom največje mošeje v Rusiji – Z največjimi mošejami se seveda ponaša arabski svet, zlasti Savdska Arabija z mošejami v Meki in Medini – Evropska »muslimanska« demografska projekcija 

Tekst: Polona Frelih 

slika
V Španiji je med najlepšimi velika srednjeveška mošeja v Cordobi, ki so jo konkvistadorji preuredili v stolnico. Ta mošeja je eden od najbolj dodelanih spomenikov mavrske arhitekture. 
Foto: Shutterstock

Pred vhodom sem ponižno snela obutev, si nadela naglavno ruto in izbrala eno od več deset dolgih ženskih halj turkizne barve, ki so lično visele ob vhodu. Vstop v Srce Čečenije, kot so poimenovali največjo mošejo v Rusiji in pogojno tudi v Evropi, za ženske nikakor ne pride v poštev brez posebne obleke za namaz, kot v islamu pravijo obredni molitvi. 

»Z mošejo se vse začenja. Tukaj človek najde mir, zadovoljstvo. Takšno funkcijo, kot jo ima srce v človeškem telesu, ima v islamu mošeja,« je zadovoljstvo z izbiro imena izrazil eden od imamov, ki jih je v omenjeni mošeji kar osem. Čeprav je mošeja stara šele dobrih deset let, se že uvršča na večino seznamov najlepših primerkov islamske arhitekture na svetu. 

Grozni, glavno mesto ruske republike Čečenije, ki leži na Severnem Kavkazu in so ga Združeni narodi leta 2003 – po dveh rusko-čečenskih vojnah – označili za najbolj porušeno mesto po drugi svetovni vojni, je tudi po zaslugi veličastne arhitekture kot feniks zrasel iz pepela. Pred vojno je veljal za najlepše in najbolj zeleno mesto Severnega Kavkaza. 

Zdaj mu pravijo Dubaj Severnega Kavkaza, in ko sem se z razgledne terase 40-nadstropnega kompleksa nebotičnikov »Grozni City« v mraku ozrla proti bogato osvetljenemu religioznemu kompleksu, sem morala priznati, da je neka podobnost. Na pompoznih stolpnicah so utripale luči in izpisovale: »Ljubim preroka Mohameda!« V Čečeniji je prav vse podrejeno islamu.

Srce Čečenije 

Mošeja je znana tudi pod imenom mošeja Ahmada Kadirova, muftija samooklicane Čečenske republike Ičkerije in prvega predsednika Čečenije ter očeta sedanjega predsednika Ramzana Kadirova. Ta naslovnice svetovnih medijev polni zlasti zaradi svoje avtoritarnosti in kršenja človekovih pravic ter nagnjenosti k razkošju, v domovini pa velja za dobrega gospodarja, ki se mu ponoči zahvaljujejo z rdečim neonskim napisom: »Ramzan, hvala ti za Grozni«. Kult osebnosti v najboljšem pomenu besede. 

»Ko se je na oblast povzpel Ramzan Kadirov, so začeli govoriti, da gradi Potemkinovo vas, in se spraševati, zakaj je to potrebno. Kot človek, ki je šest let hodil po ruševinah, pozdravljam našo Potemkinovo vas. Nihče se nikoli ne bi smel navaditi na ruševine. Nič ne bi imela proti, če bi zgradili še bolj razkošno mesto,« kritike zunanjega razkošja v sicer revni republiki zavrača direktorica mestne knjižnice Sacita Izrailova. Blišč je ne moti, četudi za razkošnim pročeljem menda živijo le redki izbranci. Tudi ogromna mošeja je bila ob našem obisku skorajda prazna, kar je bil nemara razlog, da sem v dvorani iz belega marmorja in zlata ter pokriti z debelimi orientalskimi preprogami ob pogledu na ogromno kupolo dejansko začutila mir in  spokojnost, o kakršni mi je malo prej govoril imam. 

Pri gradnji »ponosa Čečenije« s površino 5000 kvadratnih metrov ter 62 metrov visokimi osmanskimi minareti, kar jih uvršča med najvišje minarete v južni Rusiji, so se zgledovali po mošeji sultana Ahmeda v Istanbulu, ki je znana tudi pod imenom Modra mošeja. Leta 1609 jo je dal zgraditi sultan Ahmed I., končana je bila sedem let pozneje in brez dvoma sodi med najlepše turške mošeje. 

1001 noč v Groznem

Glavna mošeja Čečenije stoji na bregu reke Sunža in je del širšega islamskega arhitekturnega kompleksa, ki poleg mošeje vključuje še Rusko islamsko univerzo šejka Kunta-hažija, čečenskega sufističnega mistika oziroma nekakšnega čečenskega Gandija, saj je bil privrženec ideologije nenasilja in pasivnega odpora, na 14 hektarjev velikem območju pa je tudi duhovna uprava muslimanov Republike Čečenije.

Osrednja dvorana mošeje je pokrita z ogromno kupolo, visoko 32 metrov, njen premer je 16 metrov. Zunanjost in notranjost mošeje sta obloženi s travertinom in marmorjem, notranjost pa pokriva beli marmor z otoka Marmara v  Marmarskem morju. 

Stene krasijo verzi iz korana, izdelani iz najboljšega zlata, enega od stolpov krasi zastekljena vitrina, v kateri je  šopek vrtnic iz čistega zlata in diamantov, kar 2,5 kilograma najkakovostnejšega zlata pa so uporabili tudi pri izdelavi razkošnih lestencev, ki so okrašeni s čečenskimi ornamenti in kristali Swarovski. Vsega skupaj gre za 36 lestencev, njihove oblike pa spominjajo na tri najsvetejša mesta islama; 27 jih je imitacija mošeje Al-Aqsa v Jeruzalemu, osem jih posnema  Prerokovo mošejo v Medini, ki lahko sprejme milijon vernikov, največji pa Veliko mošejo v Meki, v katero se med hadžem lahko zgrne štiri milijone vernikov. 

Molitvena niša v steni kible, to je del zidu v stavbi, ki označuje smer molitve, je visoka kar osem metrov. Poleg kible in minareta, ki ima podobno funkcijo kot  zvonik cerkve, iz katerega pozivajo k molitvi, je nepogrešljiv element mošeje tudi mimber, nekakšna prižnica, s katere se oglaša imam.  

»Lepotica Čečenije« je impozantna tudi od zunaj, za kar ima zasluge razsvetljava v treh ravneh; reflektorji osvetljujejo spodnje dele in minarete, sledi poudarjena osvetlitev arhitekturnih elementov stavbe, praznična osvetljava pa omogoča vizualno povečanje minaretov in dinamično osvetlitev osrednje kupole. Za pravo igro barv poskrbijo tudi zunanji vodometi. Kot bi se znašel v pravljici 1001 noč! Pa je pravljica v mestu s tako zloveščim imenom, kot je Grozni, sploh mogoča?

»Če bi pred osemnajstimi leti na pločniku, polnem ruševin, kjer si moral hoditi zelo previdno, da se ne bi spotaknil, razpadajoči zidovi pa so bili ovešeni z napisi Tukaj živijo ljudje, lahko pogledal v prihodnost in zagledal brezmadežno avenijo ter nebo, po katerem ne hrumijo sovražnikova letala, verjetno naša družina sploh ne bi zapustila domačega kraja,« je na glas razmišljala Lejla Umm Hurir ob obisku rodnega Groznega, od koder se je z družino umaknila leta 2000, na vrhuncu silovitega ruskega bombardiranja. 

Sto šestdeset tisoč Čečenov še danes živi zunaj meja te muslimanske republike z nekaj več kot milijon prebivalci. 

Več v aprilski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.