Gea

Znanstveni lesk

Sedem desetletij Instituta Jožef Stefan –– Že prvi direktor vztrajal pri znanstveni kakovosti in ni pristajal na  državno narekovane jedrske raziskave – Raziskovalci IJS sodelujejo v približno 150 projektih evropskega programa Obzorje 2020 ter sodelujejo s številnimi inštituti in univerzami po svetu

Tekst: Silvestra Rogelj Petrič

slika
Laboratorij za visokotemperaturno kemijo
Foto: Arne Hodalič, Katja Bidovec

V Sloveniji, tako kot večinoma po svetu, nam ne primanjkuje simbolov, ki nam vlivajo nacionalni ponos. Malodane vsak naključno vprašani na cesti bi verjetno takoj omenil Triglav pa Prešerna in seveda lipicance, potico in kranjsko klobaso; mlajši bi zelo verjetno dodali še kakšnega športnika, in če bi vrtali še naprej, bi morda kdo omenil še Martina Krpana pa Plečnika … Na ime katerega od znanstvenikov bi verjetno zaman čakali, čeprav bi na znanstvene dosežke lahko bili vsaj toliko ponosni, kot smo na kulturne, da športnih sploh ne omenjamo. Ena od ustanov, kjer ti, v javnosti večkrat spregledani, sicer pa za naše življenje zelo pomembni dosežki nastajajo, je Institut Jožef Stefan. V sedmih desetletjih delovanja je  brez dvoma postal eden od adutov našega nadaljnjega obstoja.

Ob svoji sedemdesetletnici se Institut Jožef Stefan, ki ga pogosto označujemo s kratico IJS, na svojih dveh lokacijah, ena je v centru Ljubljane med Jamovo in Jadransko cesto, kjer je sedež in osrednji laboratoriji inštituta, in druga na obrobju Ljubljane v  Dolu  z reaktorskim centrom Podgorica, opredeljuje s podatki, ki ga uvrščajo med edinstvene ustanove, vredne nacionalnega ponosa. Inštitut namreč v osmo desetletje vstopa z 991 zaposlenimi, med njimi jih ima skoraj polovica doktorat znanosti. Ti so v zadnjih letih vsako leto objavili okoli 900 znanstvenih člankov v vrhunskih znanstvenih revijah in njihovi dosežki se vsako leto prelevijo v povprečno 15 patentov.

Trenutno raziskovalci IJS sodelujejo v približno 150 projektih evropskega programa Obzorje 2020, od tega jih blizu petine koordinirajo. Raziskovalno so povezani s številnimi inštituti in univerzami v Evropi, ZDA, na Japonskem in v Južni Koreji. Kot je ob sedanjem visokem jubileju omenil direktor IJS dr. Jadran Lenarčič, je IJS danes po merilih Evropske komisije med 50 najbolj iskanimi raziskovalnimi institucijami v Evropi. Upoštevaje, da je IJS manjši od marsikaterega inštituta v osrednji Evropi, ta podatek uvršča IJS v sam vrh glede obsega evropskih sredstev, ki jih njegovi raziskovalci in raziskovalke pridobijo s sodelovanjem v evropskih projektih. Tako je danes, poudarja njegov direktor, »daleč od nacionalnega – je mednarodni inštitut, ki je eden najbolj iskanih partnerjev v evropskih projektih«.

Mozaik dosežkov

Med prebojnimi dosežki, ki jih je inštitut nanizal v 70 letih, je bila med zgodnjimi, okoli leta 1960, gotovo najbolj opazna sinteza spojine ksenonovega fluorida, ki je dotlej veljala za nemogočo. V osemdesetih letih so odkrili encim stefin in razvili prve robote. Takrat je na IJS stekla tudi prva medmrežna povezava v Sloveniji ter nastala prva spletna stran. Med letoma 1985 in 1990 so na IJS razvili tudi prvi merilnik napak v optičnih vlaknih. Za napravo so se zanimala celo podjetja iz ZDA, vendar je bila tedaj daleč pred časom, saj so se optične komunikacije šele začele uveljavljati. Odmevno je bilo tudi odkritje mikrolaserja ter v novejšem času feromagnetne tekočine, za katero so mnogi trdili, da ne obstaja.

Raziskovalci IJS so bili s sodelovanjem v Cernu udeleženi tudi  pri (po mnenju številnih) dosežku stoletja, to je pri dokazu Higgsovega bozona, ki je vodilo v Nobelovo nagrado v letu 2012. Sodelovali so tudi v evropskem projektu na temo kvazikristalov, za katerega je leta 2011 Dan Shechtman prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Vloga IJS je bila študij fizikalnih lastnosti kvazikristalov, pa tudi nanos takšnih prevlek. Razvijali in izdelali so tanke kvazikristalne plasti iz ikozaedrične zlitine aluminij-baker-železo (Al-Cu-Fe) za uporabo v vesolju.  V tem obdobju zadnjih nekaj let se ponašajo tudi z izdelavo najhitrejšega računalniškega pomnilnika na svetu.

Na praktično, za laike bolj otipljivo področje sega njihovo odkritje mikrolaserja, ki je takoj postalo zelo popularno v strokovni javnosti, z izpeljavo cele vrste aplikacij tudi v medicini pa je postalo zanimivo tudi za širšo javnost. Primer je senzor srčnega utripa, mobilna medicinska naprava Savvy EKG, ki spremlja srčni ritem in zna razbrati morebitna odstopanja od normalnega in tako omogoča zgodnje odkrivanje srčnih težav, poročilo pa lahko posameznik s telefonsko aplikacijo sam pošlje zdravniku. Naprava, ki je pomembna zlasti za starejše ljudi in športnike,  se že proizvaja in jo inštitut trži. Drug primer je iskanje boljših metod neinvazivne diagnostike in novih biomarkerjev za boljšo stratifikacijo pacientov ter hitrejše odkrivanje bolezni, vključno z rakom in zdravljenjem raka z nanomateriali – na IJS jim je tako uspelo realizirati transport zdravil z uporabo nanomagnetnega materiala na konkretno mesto v telesu, recimo pri raku. 

Eden od najnovejših dosežkov, pri katerem je sodeloval IJS, objavljenem tik pred iztekom leta 2018, je razvoj nove metode, s katero so potrdili eksperiment kolegov iz ZDA in Kanade ter s tem naredili pomemben korak k razumevanju visokotemperaturnih superprevodnikov, izredno obetavnih materialov zlasti v energetiki in transportu. 

Več v majski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.