Gea

Pozor, drži se kot klop

Za klope je značilno sezonsko pojavljanje z dvema vrhovoma, v aprilu ali maju ter v septembru in oktobru, v mediteranskem območju pa jih je največ v zimskih mesecih – Lymska borelioza in klopnei meningitis – Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem – Možna tudi okužba z okuženimi mlečnimi izdelki

Piše: Tatjana Frelih

slika
Pomembno je, da si pregledujemo celotno telo, kajti kolobar se lahko pojavi nekje drugje na telesu, kjer sicer vboda klopa nismo imeli. Verjetnost okužbe z borelijo se poveča s podaljšanim trajanjem prisesanega klopa, zato ga čim prej odstranite. 
Foto: Shutterstock 

»Naj začnem jemati antibiotike ali ne?« me je za pomoč prosila znanka in mi v pomoč pri odločitvi poslala fotografijo noge, ki jo je »krasil« velik rdeč kolobar. S spomladanskega sprehoda sta s kužkom s seboj domov prinesla eno od največjih spomladanskih nadlog – klope.

Na desetine ljubiteljev sprehodov v naravi se spomladi ubada s podobnim vprašanjem: je rdeč kolobar znamenje, da se v nas prebuja resna bolezen, ali gre zgolj za alergijo ob piku? 

Klopi, ki sodijo med pršice, prenašajo več kot 300 različnih bolezni, med katerimi sta najpogostejši borelioza ter klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je letos za lymsko boreliozo zbolelo že 261 ljudi, od tega 160 žensk in 101 moški, prejeli pa so tudi dve prijavi obolenja s klopnim miningoencefalitisom (KME). Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so tako v Sloveniji  kot tudi sicer v evropskih državah precejšen zdravstveni problem.

Skoraj nevidni prenašalci bolezni 

S prihodom pomladi, ko se vse v naravi začne prebujati, se prebudi tudi navadni klop, za katerega je značilno, da je zelo agresiven in nič kaj izbirčen pri iskanju gostitelja, ki ga potrebuje za svoje preživetje. Pred vsako preobrazbo (iz jajčec v ličinke, nato pa v odraslo obliko) se mora dobro nahraniti s krvjo. Na gostiteljih se klopi hranijo tako, da žrtev najprej neopazno in neboleče ugriznejo, nato pa se napijejo krvi. Zelo potrpežljivi so pri iskanju primernega gostitelja, pri tem pa si pomagajo s čutiloma za vonj in toploto, ki sta nameščena na koncu nožic. V neugodnih razmerah lahko brez hrane zdržijo tudi do štiri leta.

Njihovi gostitelji so majhne in velike divje živali (poljske miši, krti, polhi, ptice, lisice, jazbec, srnjak, jelen ...), domače živali (ovce, koze, govedo, konji, psi) ter človek, ki je običajno v to vlogo potisnjen povsem po naključju. 

Dejavnost klopov je odvisna od temperature in vlage v okolju. Klopi oživijo takoj, ko temperatura v okolju doseže med 5 °C–7 °C, zanje optimalna relativna vlažnost zraka je 92-odstotna. To so optimalne razmere, ko začnejo intenzivneje  iskati gostitelje. 

Za klope je značilno sezonsko pojavljanje z dvema vrhovoma – v aprilu ali maju ter pozneje v septembru in oktobru, v mediteranskem območju pa jih je največ v zimskih mesecih. V teh obdobjih se aktivirajo razvojne oblike klopa; od larv, nimf do odraslega klopa. V tem času zaradi ugrizov klopov zboli tudi največ ljudi.

Naravna žarišča klopov so predvsem listnati gozdovi, bližina pašnikov, travniki ob potokih, naplavne nižine, meja med listnatim in iglastim gozdom. Vsa našteta območja so za življenje klopov ugodnejša zaradi gostiteljev in ustrezne vegetacije.

Od borelioze do meningoencefalitisa

V Sloveniji živi več vrst klopov, daleč najbolj razširjen pa je navadni klop (Ixodes ricinus), ki v odraslosti po videzu spominja na zrno ricinusovega semena. Prenaša različne povzročitelje nalezljivih bolezni in je za človeka najbolj nevaren.

V našem okolju navadni klop najpogosteje prenaša Borrelio burgdorferi, bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo, bolezen, ki je med ljudmi znana preprosto kot borelioza. Prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči. Število primerov se v Evropi močno povečuje, Slovenija pa je za to bolezen endemična, kar pomeni, da je bolezen stalno prisotna in značilna za to območje. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, cepiva proti tej bolezni za ljudi ni.

Ko z borelijo okužen klop pri vbodu sprosti slino v našo kožo, lahko pride do okužbe. Iz podkožja se bakterije širijo lokalno, lahko pa po celotnem organizmu s krvjo ali z limfo. Po ugrizu klopa morate biti vedno pozorni na spremembe na koži. Pojavi se eritem, strokovno Erythema migrans (EM), ki se praviloma razvije v obdobju nekaj dni (redkeje tudi po več mesecih) na mestu pika okuženega klopa. Kaže se kot rdečina v nivoju kože, ki na sredini bledi, rdeči rob pa se širi v okolico v obliki kolobarja. 

Pomembno je, da si pregledujemo celotno telo, kajti kolobar se lahko pojavi nekje drugje na telesu, kjer sicer vboda klopa nismo imeli. Verjetnost okužbe z borelijo se poveča s podaljšanim trajanjem prisesanega klopa, zato ga čim prej odstranite. 

Manj pogosto navadni klopi prenašajo tudi bakterijo Anaplasmo phagocytophilium, ki povzroča redkejšo bolezen z imenom humana granulocitna anaplazmoza (včasih so jo imenovali erlihioza). Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa. V ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

Navadni klop prenaša tudi virus centralnoeveropskega meningoencefalitisa, ki povzroča klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko cepimo. Z virusom klopnega meningoencefalitisa je v Sloveniji okuženih približno 0,1 odstotka klopov. 

Klopni meningoencefalitis (KME) je najpogostejša okužba centralnega živčnega sistema v Evropi in Rusiji. V Evropi je znanih več naravnih žarišč. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško; okvirno se pojavlja v 27 državah.

Slovenija, baltske države in Rusija sodijo med države, kjer je obolevnost za klopnim meningoencefalitisom na prebivalca največja.
Endemično območje KME v Sloveniji je omejeno predvsem na osrednji del, Gorenjsko, Štajersko in Koroško, nekoliko manj je KME na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. Največja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem. 

Več v majski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.