Gea

Eksotična skrivnost sredi kraške burje 

Malokdo ve, da imamo v Sežani botanični čudež – Vila Mirasasso je pred 171 leti nastala kot odsev gradu Miramare – Pomanjšana različica schönnbrunskega rastlinjaka bo prihodnje leto štela 130 let

Tekst: Natalija Mljač

slika
Nekoč so se morali pred vstopom v palmarij preobuti v copate. 
Foto: Michele Grimaz – MissClaire

Ko se danes sprehodimo po sežanskem Botaničnem vrtu ob vili Mirasasso, se zdi, kot da je ta speči lepotec komaj čakal, da ga obudijo in mu povrnejo nekdanji blišč in gosposkost, pa tudi spokojnost in čarobnost. Kakšna škoda bi bila, če mu ne bi dali priložnosti, da nas osvežen in urejen povabi pod mogočne cedre in jelke, med dišeče vrtnice, težke cvetove hortenzij, nežne magnolije, na peščene poti, s katerih spoštljivo občudujemo pravo naravno in kulturno zakladnico. Potem ko so ga po nacionalizaciji leta 1948 sicer vzdrževali, a je zaradi gradnje železnice in ceste ter vandalizma utrpel tudi precej škode, zadnje leto spominja na ptiča feniksa, ki oznanja preporod in nas opominja, da je za tako izjemno zapuščino neprecenljive vrednosti treba skrbeti silno tenkočutno in odgovorno. 

V 19. stoletju, ko je bila Sežana pomembna postojanka na poti Dunaj–Trst in je kmečki živelj s Krasa svoje preživetje močno podprl z vsakodnevno prodajo svojih pridelkov, izdelkov in storitev v Trstu,  tržaška gosposka pa je zlasti ob koncih tedna in poleti hodila na izlete in tudi daljše počitnice na deželo, je na obrobju vedno bolj pomembnega središča zrastla imenitna zgradba. To je bilo davnega leta 1848, ko je priložnost za še bogatejše življenje v zaledju Trsta prepoznala premožna tržaška ladjarska rodbina grškega rodu Scaramangà. Tam, kjer se svet zlagoma začne spuščati proti deželi terana, ob vznožju hriba Tabor, so kupili posest in na njej zgradili letno rezidenco vilo Mirasasso, ki se s svojim simbolnim imenom »občudovalec kamna« očarljivo nagiba k tržaškemu »občudovalcu morja«, gradu Miramare, pripoveduje vodja vrta Marjetka Kljun Terčon. 

Prvi lastnik, Giovanni Scaramangà, je kasneje kupil še nekaj okoliških parcel in začel urejati vrt. Ker je bil navdušen ljubiteljski botanik, njegove ladje pa so plule po vsem svetu, je posadkam naročil, naj mu prinašajo semena in sadike, zlasti drevesne vrste. S pomočjo vrtnarjev (prvi znani glavni poklicni vrtnar je bil Viktor Škamperle) jih je skladno umeščal v premišljeno načrtovan vrt, zasnovan po zgledu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov, pripoveduje sogovornica. Umetelno nastajajoč vrt z renesančnimi značilnostmi, prepletom jas in rondojev, peščenih poti in ribnikov, s steklenim palmarijem, pergolami in uticami, sadovnjakom in trtami ter nenavadnimi drevesi je bil z visokim kamnitim zidom varno skrit pred pogledi radovednih mimoidočih. 

Posest je leta 1883 podedovala hčerka Mirtò, od nje pa leta 1927 njen sin Giovanni ml. in zanjo predano skrbel vse do nacionalizacije leta 1948. »Kot zadnji lastnik tega veleposestva, gospodar, ki je dajal kruh številnim, še danes živečim Sežancem, je v našem kraju pustil močan pečat. Po zapisih sodeč je tukajšnjo posest obujal le še v spominih. Živel je v vrvežu Trsta in neizmerno pogrešal svoj vrt in mir v njem.«

Več v junijski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.