Gea

Oljka je kot mama, trta kot punca

Svetovna proizvodnja oliv bo letos dosegla 3130 milijona ton, v Sloveniji 400 ton 

Tekst: Polona Frelih

slika
V Istri je bilo vedno cenjeno doma pridelano olje. 
Foto: Shutterstock

»Ali veste, kakšna je razlika med trto in oljko? Trta je kot punca, ki jo moraš obiskati vsak dan, če želiš, da bo zadovoljna, oljka pa je skromna kot mama. Srečna je, če jo obiščeš enkrat na mesec,« je na vprašanje, ali bi oljko lahko označili za eno od najbolj trpežnih rastlin na svetu, s slikovito metaforo odgovori Egidio Krajcar, Istran, ki ima pod Belvederjem nasad oljk, »z najbolj razkošnim pogledom na Izolo in morje«. 

Morda res samohvala ponosnega gospodarja, zagotovo pa relevanten podatek, ob katerem bo vsak izkušen oljar zastrigel z ušesi. In to ne samo v slovenskem primorju, pač pa v vseh sredozemskih državah, kjer je oljka najbolj doma in kjer oljkarji znajo povedati, da najbolje uspeva, čim bližje je morju. Idealne razmere zanjo so torej tam, kjer se terasasti oljčni nasadi stekajo naravnost v morje.  

Glede tega podatka se v obsežni znanstveni monografiji Kemična zgodba olivnega olja: od nasada do mize, ki jo je izdala Britanska kraljeva skupnost za kemijo, sicer ironično sprašujejo, ali pogled na morje nemara ni bolj pomemben za same oljarje kot pa za oljčna drevesa, češ da oljke čisto dobro uspevajo tudi bolj v notranjosti celine. 

Egidio, ime je dobil po sosednji Aegidi, kar je prvotno ime Kopra in  označuje Atenin ščit oziroma egido, v varnem zavetju svojega oljčnika neumorno odgovarja na vprašanja o tem, koliko so stare oljke, kdaj so jih začeli gojiti, kakšne vrste oliv poznamo, kako pridobivamo ekstra deviško olivno olje in podobno. 

V mladih letih vino, zdaj olje

»O oljkah in oljčnem olju lahko govorim cel teden, ne da bi se ustavil. Zlasti če je zraven malvazija, saj se mi potem razveže jezik,« postaja sogovornik čedalje bolj zgovoren in prešeren. Brez dlake na jeziku prizna, da se je – tako kot se nekako tudi spodobi – v mlajših letih bolj družil s trto, zdaj v zrelih letih pa se posveča predvsem oljkam. Z njimi se po besedah njegove soproge čisto zares tudi pogovarja. »Ko oljke obrezujem, že vem, kaj sem delal lani. Pri vsaki oljki je tako. Pogledam jo in rečem: 'Prijateljica, vem, kaj moram narediti danes. Nadaljujem tam, kjer sem končal lani.' Vsaka oljka ima življenjski ciklus. Moraš jo dobro pripraviti, da ti bo v svoji majhnosti dala največ. Oljka je skromna,« pripoveduje, ko nas vodi po svojem oljčniku. Pri enem od bolj »udobnih« dreves se ustavi, udobno namesti med veje ter ob zamaknjenem pogledu v daljavo zadovoljno zavzdihne: »To je vse, kar potrebuješ!« 

Nad Izolo ima 400 oljčnih dreves, med katerimi je osem različnih sort  oziroma kultivárjev, kot s strokovnim izrazom pravimo z namernim izborom vzgojeni rastlini. V njegovem oljčniku najdemo oljke z moškimi imeni, ki imajo viseče cvetove in so povečini opraševalci; leccino, pendolino in maurino, ter sorte, ki potrebujejo opraševalce in imajo ženska imena, kakršna je denimo avtohtona istrska belica. Posajene ima tudi tri sorte za vlaganje; leccione, grignan ter bugo. Znana avtohtona istrska sorta namiznih oliv je tudi piranska mata, za katero nekateri pravijo, da je dobila ime po grški kalamati. Tradicionalni istrski namizni sorti sta še štorta in žižula. 

Več v julijski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.