Gea

Ko zapeče sonce 

V zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso še nikoli naraščale s tolikšno hitrostjo kot zdaj – Nedavni temperaturni rekordi so konec julija padali kot domine praktično povsod po Evropi

Tekst: Aleš Kovačič

gea
Vročinski valovi na določenih skupinah prebivalstva že puščajo posledice. Na udaru so predvsem osebe s srčno-žilnimi obolenji, starejši in ljudje, ki živijo v mestih.
Fotografije: Shutterstock

Letošnje poletje s peklenskimi temperaturami in vročinskimi valovi, ki Evropo žgejo drug za drugim, so jasen znak, da z Zemljinim podnebjem nekaj ni v redu. Kaj pravzaprav so vročinski valovi, zakaj se njihova intenzivnost in dolžina stopnjujeta ter kako ti vplivajo na naše življenje in bodočnost? 

Nad letošnjim poletjem zaradi pomanjkanja vročine ne gre tarnati. Kvečjemu obratno, kajti vročinski valovi se pri nas in po stari celini vrstijo drug za drugim, začelo pa se je že zgodaj – junija. Segrevanje Zemljinega ozračja je globalni pojav z mnogimi dejavniki in posledicami; med njimi izstopa predvsem vpliv človeka. Ena od najočitnejših in najbolj akutnih posledic tega procesa pa so vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi. Zdi se namreč, kot da klimatologom in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s tem globalnim in obsežnim problemom, s svojimi modeli in napovedmi nikakor ne uspe držati koraka z intenzivnostjo ter hitrostjo podnebnih sprememb. Prav zadnje julijske dni, ko je bil večji del Evrope znova v primežu vročinskih ekstremov, sta v strokovnih publikacijah Nature in Nature Geoscience izšli študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso še nikoli naraščale s tolikšno hitrostjo kot zdaj. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo število vse hujših vročinskih valov po svetu do leta 2050 podvojilo. Vzročna povezava med obema pojavoma je zato, vsaj kar se tiče znanosti, neizpodbitna, kar je ne nazadnje potrdilo že poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah IPCC iz leta 2013. Po drugi strani pa dvomljivci s političnimi populisti na čelu iz preračunljivosti ali zgolj nevednosti še vedno tiščijo glavo v pesek in si zatiskajo oči pred resničnostjo tega negativnega podnebnega pojava. A tudi zanikovalci imajo zaradi poletnega žgočega sonca opečeno kožo, pot pa jim vztrajno zaliva oči. 

Bo svet kmalu toplejši za štiri stopinje? 

Vročinski rekordi so se konec julija po Evropi kar vrstili.

Posledice globalnega segrevanja so namreč ironično relativno demokratične, kajti ni ga koščka našega planeta in živega bitja, ki jih ne bi občutil v takšni ali drugačni (negativni) obliki. »Temperatura narašča s hitrostjo dve stopinji na stoletje. V dvesto letih bi lahko doživeli tako spremembo, kot jo je Zemlja kot celota doživela na prehodu iz zadnje ledene dobe v to obdobje, v katerem smo danes,« o spreminjajočem se podnebju pove Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Dvomljivcem glede človekovega vpliva na proces segrevanja ozračja Vertačnik odgovarja, da je Zemlja za dvig temperature globalno za okrog štiri stopinje Celzija potrebovala nekaj tisoč let, zdaj pa jo segrevamo s tako hitrostjo, da bi lahko to dosegli že v naslednjih sto letih.

K dvigu zavesti o posledicah vpliva človeka na podnebje so na običajno hladnem severu z zanimivo potezo pristopili kar Islandci. Ko je bila Evropa v primežu temperaturnih rekordov, so namreč sporočili, da bodo spominsko ploščo Okjökullu, kar v islandščini pomeni ledenik Ok, odkrili sredi avgusta na mestu, kjer je bil včasih ledenik. »To bo prvi spomenik na svetu, posvečen ledeniku, ki se je stalil zaradi podnebnih sprememb. S tem, ko bomo zaznamovali izginotje ledenika Ok, želimo javnost opozoriti na izgube, ki so posledica taljenja ledenikov na Zemlji. Te ledene gmote so namreč največji zbiralniki sladke vode na planetu, v njih pa je zamrznjena zgodovina atmosfere,« je v izjavi za javnost povedala Cymene Howe, izredna profesorica antropologije na univerzi Rice in sodelavka pri projektu. Glaciologi so Okjökullu naziv ledenika odvzeli leta 2014, kar se na Islandiji do takrat še ni zgodilo. Leta 1890 je Okjökull prekrival 16 kvadratnih kilometrov, do leta 2012 pa se je zmanjšal na le 0,7 kvadratnega kilometra.

Proizvodnja, gradbeništvo, turizem in transport so med najpomembnejšimi evropskimi panogami in zaposlujejo tudi veliko delavcev, ki v obdobjih vročinskih valov zaradi izpostavljenosti zunanjim okoljskim dejavnikom najbolj trpijo.

Več v avgustovski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.