Gea

Slovenija ima najnižjo smrtnost novorojenčkov na svetu!

Tri generacije žensk, babice, mame in njihove hčerke, so v dobrega pol stoletja porod lahko doživele kot popolnoma drugačno izkušnjo – Danes na voljo paleta naravnih oziroma alternativnih metod in vrsta zdravil 

Tekst: Jerca Zajc Šušteršič

geaNekoč je bila vloga oziroma naloga očetov na svet prihajajočih otrok zgolj ta, da so se »usedli na kolo in odhiteli po babico«, danes pa so moški aktivno in enakopravno vključeni v vse sfere družinskega življenja, velika večina, več kot 80 odstotkov, jih je prisotnih tudi pri porodu. Foto: Shutterstock

»Še dobro, da sem se pozno poročila. Tako jih je bilo le šest. Šest, če bi vsi živeli. Moja Rezka je umrla pri treh mesecih. Oslovski kašelj jo je pokopal. Verjetno ga je dobila od starejšega brata in sestre. Zdravil takrat nismo poznali, zdravnica, ki je prišla na dom, ji je dala injekcijo ter jo poslala med angelčke. Točno tako je rekla. In naslednji dan je moja punčka res umrla. Leto kasneje sem, četrtega po vrsti, sina, ko sem bila noseča kakšnih šest mesecev, porodila mrtvega. Doma. Na mizi. V loncu, v katerem sem kuhala belo perilo, je imela babica klešče in drug pribor. Narkoze ali kakšnih drugih protibolečinskih sredstev takrat ni bilo. Danes ne vem, kako sem to preživela. Spominjam se samo velike bolečine. Še žival težko prenese takšno bolečino, govorim že vse življenje. Po tistem nikoli več nisem bila ista. Ampak veste, o tem se takrat ni govorilo. Veliko žensk je umrlo pri porodih. Tudi veliko otrok. Takrat smo rekli, da je taka božja volja. In življenje je šlo naprej.«

Zgodba  Ančke iz okolice Železnikov, ki je svojih šest otrok rodila med letoma 1940 in 1949, se zdi danes nepredstavljiva. Dolga stoletja so ženske rojevale doma, vse od časov Marije Terezije so bile ob tem prisotne bolj ali manj izšolane babice. »Prva babiška šola je bila na slovenskih tleh ustanovljena leta 1753, sprva so se bodoče babice izobraževale nekaj tednov, kasneje nekaj mesecev, v 20. stoletju že več let,« pripoveduje izkušena babica Gordana Njenjić. V bolnišnice oziroma porodnišnice so začele porodnice bolj množično odhajati šele med obema svetovnima vojnama oziroma na podeželju šele po 50. letu prejšnjega stoletja. Torej pred zgolj sedemdesetimi leti! 

Voda daje občutek lebdenja in drugačno gravitacijo, kar omogoča večjo sproščenost in manjši stres za porodnico in otroka.

Danes imamo starševske šole (najstarejša, predhodnica današnje ljubljanske, je začela delovati leta 1955), nosečnice so z vseh strani, v prvi vrsti s spleta, bombardirane z vsemi mogočimi informacijami o nosečnosti, porodu in poporodnem obdobju, nekoč pa so se ženske na porod pripravljale na zelo preprost način, »med sabo« – tiste, ki so že večkrat rodile, so svetovale mlajšim. »Kadar je nosečnost potekala brez zapletov, je to povsem zadostovalo, težava je nastopila, ko je bilo z nosečnico kaj narobe. Takrat jim njihovo znanje ni več zadostovalo, zato je bila umrljivost mater, še bolj pa novorojenčkov nekoč zelo velika,« razloži specialistka ginekologije in porodništva, izredna profesorica doktorica Nataša Tul Mandić. Nekoč smo poznali le naravni porod, porod brez teh in onih sredstev za lajšanje bolečin ter sodobne opreme v porodnih sobah, danes pa imajo nosečnice na voljo celo paleto naravnih oziroma alternativnih metod (gibanje, relaksacija, masaža, akupunktura, aromaterapija, hipnoza ipd.) kot  tudi celo vrsto zdravil (oksidul, imenovan tudi smejalni plin, epiduralna analgezija, ki vsebuje mešanico lokalnih anestetikov in opioidov, zdravilo Ultiva). Ter ne nazadnje – nekoč je bila vloga oziroma naloga očetov na svet prihajajočih otrok zgolj ta, da so se »usedli na kolo in odhiteli po babico«, danes pa so moški aktivno in enakopravno vključeni v vse sfere družinskega življenja, velika večina, več kot 80 odstotkov, jih je prisotnih tudi pri porodu. Ja, danes je res vse povsem drugače kot pred nekaj desetletji. 

 »Imamo štiri porodne sobe, ena od njih je soba za porod v vodi. Zraven je tudi operacijska dvorana in enota za intenzivno pooperativno nego, kamor so premeščene porodnice z resnejšimi zapleti ob porodu. Za doplačilo je na voljo tudi babiška hiša, apartma, kjer lahko biva porodnica s partnerjem ali kar celotno družino in rodi ob pomoči izbrane babice na povsem naraven način, brez zdravil in prisotnosti zdravnika, razen seveda če pride do zapletov. Vsako žensko, ki pride k nam, obravnavamo čim bolj individualno, pogovorimo se o njenih željah in pričakovanjih ter zdravstvenem stanju. Izpolnimo njene želje, vse dokler je to varno in izvedljivo«, nam med sprehodom po postojnski porodnišnici, ki že nekaj let velja za eno najmodernejših pri nas, razlaga dr. Tul Mandić.

Hkrati pa ponosno postreže z zavidanja vrednim podatkom: Slovenija ima najnižjo smrtnost novorojenčkov na svetu! »Da, že več let je tako, razlogov za to pa je vsekakor več – od dobre zdravstvene vzgoje celotne družbe, zlasti pa mladostnikov  in nosečnic, imamo tudi najnižje število splavov med najstnicami v Evropi, do predanega  in izobraženega zdravstvenega osebja, poleg tega je zdravstveno varstvo pri nas dostopno celotni populaciji in za nosečnice izjemno dobro organizirano, na res majhnem ozemlju imamo kar 14 porodnišnic, kar pomeni, da Slovenka, razen takrat, ko porod poteka res izjemno hitro, lahko pride v porodnišnico pravočasno,« razlaga dr. Tul Mandić. 

Več v avgustovski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.