Gea

Podnebne spremembe ne poznajo meja

Recept za katastrofo: rekordno visoke temperature ob rekordni suši – Kakšne bodo posledice za zdravje – Živali se zdaj borijo za hrano … in preživetje – Tudi Slovenija bo v prihodnosti vse bolj požarno ogrožena

Tekst: Jerca Zajc Šušteršič

slika
Po ocenah naj bi v požarih samo do konca lanskega leta poginilo okoli 480 milijonov divjih živali.
Foto: Shutterstock

Najmanjša celina na svetu je zaradi najbolj obsežnih  požarov v svoji zgodovini že tedne v središču pozornosti svetovne javnosti. V plamenih je zlasti njen jugovzhod, a ogenj neusmiljeno pustoši po vsem kontinentu, pa se je poletje šele začelo. Že do sredine januarja je zgorelo krepko čez deset milijonov hektarjev površin – za primerjavo, to je območje, veliko več kot pet Slovenij. Škodo je za zdaj nemogoče oceniti, a jasno je, da gre za eno od največjih katastrof v sodobni zgodovini celine, sicer vajene požarov. 

Za znanstvenike dvomov ni, tako hudi požari so tudi posledica podnebnih sprememb. Zemlja se segreva, zato so temperature vedno višje, ponekod so poplave, drugje suše. »Seveda požar običajno zaneti človek, na primer z odvrženo cigareto, z uporabo odprtega ognja, velikokrat kje zagori po padcu daljnovoda ali pa ogenj zaneti iskra izpod koles vlaka, tu so še namerni požigi. Ampak če ni suše, če je v zemlji dovolj vode, tudi goriva za ogenj ni,« trditve tistih, ki zanikajo podnebne spremembe, zavrne dr. Zaplotnik. 

Opozori še na eno, pogosto žal prezrto dejstvo – tako hudi požari niso le posledica podnebnih sprememb, temveč so tudi eden od vzrokov za njihovo poglabljanje. »Bolj ko gori, močnejši so konvekcijski tokovi in višje ponese gorljive snovi, ki nastanejo pri požarih. Te snovi so trdi delci, aerosoli, med njimi črni ogljik, ki absorbira neposredno sončno sevanje in segreva ozračje. Hkrati pa se sprošča tudi ogljikov dioksid, ki je v kombinaciji z naraščajočo količino vodne pare v toplejšem zraku najmočnejši povzročitelj podnebnih sprememb. V tokratni avstralski požarni sezoni se je samo do sredine januarja sprostila takšna količina ogljikovega dioksida, kot ga Avstralija z vso svojo industrijo vred spusti v ozračje v vsem letu! Če gozd in tla nista sposobna absorbirati sproščenega ogljikovega dioksida, gre za t. i. pozitivno povratno zanko, tj. višje temperature, več izhlapevanja, več požarov, več ogljikovega dioksida v zraku – in krog je sklenjen,« je jasen dr. Zaplotnik. A dokler to ne bo jasno tudi glavnim odločevalcem, politikom, ki pa so v resnici le lutke v rokah svetovnih multinacionalk, največjih, najbolj vplivnih in hkrati tudi najbolj umazanih in ubijalskih industrij sveta, sprememb ne bo. 

Več v februarski reviji Gea (2020)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.