Gea

Podoba v ogledalu

Samopodoba v času družbenih medijev – Razlika med sinhrono in asinhrono komunikacijo – Všečki imajo vrednost predvsem, ali izključno, v smislu potrjevanja konceptov samopodobe

Tekst: dr. Anja Stefan

slika
Raziskave kažejo, da nam spletni mediji v povprečju vzamejo več kot dve uri na dan, a najbolj »uspešni« uporabniki porabijo skoraj dvakrat toliko, torej štiri ure na dan tudi ob sobotah in nedeljah! 
Foto: Shutterstock

Vsi poznamo koga, ki na družbenih omrežjih pogosto objavlja svoje fotografije, praviloma pod najbolj laskavim kotom. Gre res za samovšečneža ali pa je motiv za tako objavo morda povsem drugje? Da bi lažje razumeli ozadje nezdrave uporabe družabnih omrežij, je treba najprej razumeti, kako delujejo principi ustvarjanja samopodobe in kako lahko družbena omrežja v tem procesu odigrajo sila destruktivno vlogo. 

Tista stara, oguljena, a tako zelo udobna trenirka je najboljše zdravilo za utrujeno dušo pod stresom vsakdanjika. Ko pridemo domov, zlezemo vanjo in vse najhujše, kar se nam je zgodilo, je pozabljeno. Kot nekakšna druga koža, ščit pred hudobijo in zahtevami okolja, varen kokon domačnosti, iskrenosti in sproščenosti.

V tej trenirki in nemarno razprostrti na kavču se seveda ne bi niti v sanjah kazali v javnosti. Ste se že kdaj vprašali, zakaj je tako? Ker je vaša prava – raztegnjena in neskončno udobna – druga koža nekoliko neugledna. V javnosti želite ustvariti vtis nekoliko bolj urejenega posameznika, zato vam takšni ekscesi pretirane sproščenosti niso v nikakršno korist. Zelo dobro se zavedamo, da nas drugi sodijo tudi po tem, kako urejeni smo, kadar nas srečajo, zato se za pojavljanje v javnosti veliko bolj potrudimo kot pa za poležavanje na kavču.

Na mnenje okolja damo veliko, saj si skozi oči okolja ustvarjamo tudi intimno sliko o sebi. Samopodoba je rezultat neprestanega pogajanja med sliko, ki jo imamo o sebi, in sliko, ki jo drugi vidijo v nas. In tu leži jedro našega dvojnega doživljanja sebe: naše intimne predstave o sebi in predstave o sebi, ki jo lahko preberemo iz oči drugih. Čim lepša bo vsaj ena od teh dveh resničnosti (ali pa kar obe), tem lepše se bomo imeli v svoji koži. Razumevanje sebe je namreč mogoče samo skozi dialog s svojim okoljem, kot sta jedro tega procesa lepo zaokrožila filozofa Benveniste in Althusser.

Da bi dosegli zadovoljstvo sami s sabo, je torej po logični formuli treba, bodisi da smo si všeč in nam je res vseeno, kaj si drugi mislijo o nas, ali da si nismo všeč in se zato zelo potrudimo, da smo všeč vsaj drugim. Večina se nas giblje nekje med tema dvema ekstremoma. Prvi ekstrem je namreč lahko plodno gojišče za nevarno antisocialno vedenje, druga skrajnost pa vodi v popolno odvisnost od mnenja drugih (na primer v patološko željo po slavi in oboževanju). 

To preprosto pravilo velja za grajenje samopodobe na vseh področjih – od lepote, pameti, nadarjenosti, prijaznosti in še vsega drugega, po čemer sodimo sebe in druge. Koordinacija in pogajanje med intimno samopodobo in družbeno percipirano podobo posameznika je jedro odraščanja in oblikovanja polno funkcionalne osebnosti.

Zato smo prav vsi do neke mere vpleteni v slikanje podobe o sebi, ki je nekoliko lepša od tiste, ki jo vidimo v ogledalu. To počnemo vsak dan, čim prestopimo prag svojega doma. Odkar imamo skoraj neomejen dostop do družbenih medijev, pa to počnemo tudi na spletu: nekateri bolj, drugi manj očitno.

Več v februarski reviji Gea (2020)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.