Gea

Jaz nisem virus!

Ideologija rumene nevarnosti – Svetovno javno mnenje glede Kitajske je razdeljeno – Skrb vzbujajoče povečanje števila odkrito rasističnih opazk celo v tradicionalnih medijih – Znotrajazijski rasizem

Tekst: Polona Frelih

slika
Osnovna pravila so, da se ne smeš nikoli z rokami dotikati obraza, oči, da se je treba izogibati fizičnega kontakta, da je treba skrbeti za dezinfekcijo rok. Virus lahko vstopi v telo samo preko glave. 
Foto: Shutterstock

Smrtonosni koronavirus, uradno COVID-19, ki je konec lanskega leta izbruhnil v kitajski provinci Vuhan – od tod tudi ime virus vuhanske pljučnice – je nemudoma postal metafora za globalne grožnje, še zlasti pa za »rumeno nevarnost«, kar je izraz, ki ga je konec 19. stoletja izumil francoski sociolog ruskega rodu Jacques Novikow (Jakov Novikov). Šlo je za slabo prikrito rasistično svarilo pred rumeno nevarnostjo z Vzhoda, ki bo preplavila svet, kar je menda napovedal že Nostradamus, o čemer mi že od rane mladosti zelo rada pripoveduje celo mama. V kontekstu takšnih in drugačnih predsodkov je koronavirus postal še en dokaz, da Kitajska tudi v 21. stoletju ostaja nerazumljeni »Drugi« z Orienta. 

Sodeč po lanski raziskavi ameriške raziskovalne ustanove Pew, ki je v raziskavo vključila 34 držav, je svetovno javno mnenje glede Kitajske razdeljeno. Natanko 40 odstotkov vprašanih z naklonjenostjo gleda na državo z največjim številom prebivalcev na svetu (1,4 milijarde), 41 odstotkov pa ima o njej negativno mnenje. Najmanj predsodkov do Kitajcev imajo v Rusiji, kjer kar 71 odstotkov vprašanih na Kitajsko gleda pozitivno, sledi Nigerija s 70 odstotki ter Libanon z 68 odstotki. Najbolj negativno mnenje imajo  na Japonskem, saj kar 85 odstotkov Japoncev ne mara svoje ogromne sosede, sledijo pa Švedska s 70 odstotki, Kanada s 67 odstotki ter Združene države Amerike s 60 odstotki. 

Tudi svetovni tisk v zadnjem času niha med histerijo zaradi kitajskih tehnoloških virusov, ki na uporabnike prežijo na medmrežju, ter paranojo pred kitajskimi biološkimi virusi, ki ogrožajo naše zdravje. V medijih je začetek leta 2020 tako zaznamoval morbiden vsakodnevni šport – preštevanje števila smrtnih žrtev zadnje epidemije skrivnostne pljučnice, ki je nemudoma postala sinonim za rumeno nevarnost 21. stoletja. 

Ob vsem vznemirjenju zaradi izbruha nove atipične pljučnice, ki je seveda ne gre podcenjevati, je smiselno, da zadeve postavimo v širšo perspektivo. Devi Sridhar, predstojnica katedre za globalno javno zdravje na Univerzi v Edinburgu, tako miri javnost: »Precej bolj verjetno je, da boste zboleli za običajno gripo kot pa za koronavirusom!« Samo v ZDA za posledicami običajne gripe vsako leto umre 35 tisoč ljudi, po vsem svetu pa kar med 350 do 600 tisoč.  

Kitajski avtoritarizem, ki zmore

S podobnim koronavirusom, znanim pod imenom SARS oziroma sindrom akutnega oteženega dihanja, se je Kitajska spopadala že leta 2002. Izbruhnil je v provinci Guangdong, se razširil v 30 držav, okužil 8 tisoč ljudi, približno 800 pa jih je umrlo. Takratnega liberalnega kitajskega voditelja Hu Džintaa so ostro kritizirali, češ da se je na krizo odzval prepočasi, njegov naslednik, bolj avtoritarni Ši Džinping, pa je deležen pohval, ker se je odzval precej bolj odločno. Pohvalil ga je celo generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, ko je dejal, da je kitajski odziv na epidemijo pokazal »kitajsko učinkovitost, hitrost in mogočnost. To je prednost kitajskega sistema, ki si zasluži, da se po njem zgledujejo druge države«.

Eden od najbolj opevanih vidikov kitajskega avtoritarizma, ki zmore, je postala gradnja dveh dodatnih bolnišnic z 2600 posteljami v manj kot dveh tednih. V nekritičnem občudovanju kitajske gradbene in siceršnje učinkovitosti so številni spregledali, da gre v resnici za improvizirane bolnišnice, sicer bolj značilne za vojna območja. Ob izbruhu epidemije SARS-a leta 2002 so kitajske oblasti v Pekingu denimo že zgradile podobno začasno konstrukcijo, ki pa so jo porušili takoj po zajezitvi epidemije, saj zaradi pomanjkljivosti ni mogla zaživeti kot običajna bolnišnica. Tudi hvalnice kitajskega gradbenega čudeža je treba jemati s ščepcem zadržanosti!  

Sinonim za rumeno nevarnost 21. stoletja

Na simbolni ravni je koronavirus postal tudi metafora za katastrofe, ki presegajo meje, zato je za njihovo zajezitev potreben globalni odziv. Gre za katastrofo našega časa, v kateri ljudje sami postajamo okoljska grožnja. V tem kontekstu številni izpostavljajo, da je virus izbruhnil v času kitajskega novega leta, ko smo priča največjim migracijam v človeški zgodovini. 

Več v marčni reviji Gea (2020)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.