Gea

Pandorina skrinjica

Znanstveniki sistematično pregledujejo viruse divjih živali na tropskih območjih in gradijo knjižnico virusov – Neposrednega prenosa koronavirusov z netopirjev na ljudi niso potrdili – Virologi poudarjajo, da se moramo na pandemije pripraviti dolgoročno

Tekst: Brane Maselj

Na Bližnjem vzhodu je epidemija mersa preskočila s kamele na človeka.

Foto: Shutterstock

 

Šele ob naravnih katastrofah se zavemo nebogljenosti v primerjavi z naravo. Še manjkrat pomislimo, kako naravno okolje pravzaprav ves čas nesebično podpira naše preživetvene zmožnosti – gozdovi filtrirajo vodo, ki jo pijemo, ptice in čebele oprašujejo pridelke – dokler ne povzročimo zloma teh ekosistemov. Posledice takšnega zloma so nepredvidljive in ena od njih je tudi nenaden izbruh nalezljivih bolezni, kakršna je tudi covid-19. A narava ima v svoji zbirki še veliko bolj smrtonosne viruse in le vprašanje časa je, kdaj bodo udarili, opozarjajo poznavalci.

Epidemije niso nove; človeštvo so desetkale že v antiki. O njih poročajo že grški zgodovinarji in za njimi še Rimljani. Ti so  gradili ceste in pospeševali trgovanje, ob tem pa pospešili tudi razmah črnih koz, ki so pripomogle h koncu imperija. V srednjem veku je prebivalstvo zdesetkala kuga, v letu po prvi svetovni vojni je pandemija španske gripe oplazila tretjino svetovnega prebivalstva in pri tem pobila 50 milijonov ljudi. Pred nekaj leti je v osrednji Afriki divjala ebola, na Bližnjem vzhodu je epidemija mersa preskočila s kamele na človeka. Novo poglavje v zgodovini epidemij so prionske bolezni, ki jih povzročajo od virusov nekoliko drugačni proteini prioni, odkriti šele v 20. stoletju. Pred leti je bila tako Velika Britanija začetnica in žarišče bolezni norih krav. Prionske bolezni so sicer redke, a prenosljive in neizbežno smrtne.

 

Znan komaj odstotek virusov prostoživečih živali

Model nalezljivih bolezni, ki so ga v zadnjem desetletju začeli razvijati ameriški znanstveniki, zbranih pri projektu Predict, kaže, da se večina epidemij – od aidsa, ebole, virusa Zahodnega Nila, sarsa do lajmske bolezni in več sto drugih, ki so izbruhnile v zadnjih nekaj desetletjih – ne zgodi sama po sebi. Epidemije so v bistvu le posledice dejanj, ki jih človek prizadene naravi. Bolezen je, tako kaže,  predvsem okoljsko vprašanje. Šestdeset odstotkov nastajajočih nalezljivih bolezni, ki prizadenejo človeka, je zoonotskih, kar pomeni, da izvirajo iz živali. In več kot dve tretjini teh bolezni izvira iz prostoživečih živali.

Znanstveniki sistematično pregledujejo viruse divjih živali na tropskih območjih in gradijo knjižnico virusov. Večino pozornosti namenjajo primatom, podganam in netopirjem, ki najverjetneje prenašajo bolezni, nevarne ljudem. Toda predmet raziskave je nepopisno obsežen in zapleten; doslej je namreč znan komaj en odstotek virusov prostoživečih živali, pa še ti nenehno mutirajo.

Ob izbruhu novega koronavirusa so pri iskanju krivca številni s prstom najprej pokazali na netopirja, s katerega naj bi virus preskočil na človeka, a zadeva ni tako preprosta.  Res je, ugotavljajo raziskovalci, da so netopirji največji svetovni rezervoar koronavirusov. Pri petletni raziskavi 19.192 netopirjev, glodavcev in primatov se je izkazalo, da so prav ti letalci s kožnimi prhutmi v 98 odstotkih gostitelji vsaj stoterice različnih koronavirusov. Natančneje, gre za 282 vrst netopirjev iz 12 taksonomskih družin.

A ker je netopirjev kar 1200 vrst, lahko ti prenašajo, ocenjujejo znanstveniki, skupno več kot tri tisoč različnih koronavirusov. Seveda pa netopirji niso edini prenašalci teh virusov; tako kot mnogi drugi virusi so prisotni pri številnih živalih, vključno z ljudmi. Našli so jih tako pri domačih kot divjih živalih, npr. pri mačkah, psih, domačem govedu, prašičih, kurah, puranih, dihurjih, kamelah, kuncih, netopirjih, kurah, puranih.

Več v majski reviji Gea (2020)

 

 

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.