Skip Navigation LinksDomovKnjigeKnjižne nagradeLevstikova nagrada

70 let Levstikovih nagrad

Levstikova nagrada

Levstikove nagrade so bile prvič  podeljene leta 1949. Mladinska knjiga jih je letno podeljevala pesnikom in pisateljem, ilustratorjem in avtorjem poljudnoznanstvenih del za izvirne stvaritve, ki so bile po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v ustvarjanju knjig in so izšle pri Mladinski knjigi. Od leta 1989 se nagrade podeljujejo bienalno. 

Mladinska knjiga je ob petdeseti obletnici prve podelitve Levstikovih nagrad (1999) uvedla še Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Tako od leta 1999 bienalno podeli štiri nagrade: za življenjsko delo na področju književnosti za otroke in mladino, za življenjsko delo na področju knjižnih ilustracij za otroke, za izvirno leposlovno delo in za izvirno ilustracijo.

Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo:  

2019

2017

2015

2013

2011

2009

2007

2005

2003

2001

1999

 

Levstikove nagrade in nominacije:

Leto 2019

Levstikovi nagrajenci 2019

Prejemniki Levstikovih nagrad 2019 (od leve proti desni): Ana Zavadlav, Boris A. Novak, Jelka Godec Schmidt in Anja Štefan

Lila Prap Lila Prap

Boris A. Novak, za življenjsko delo

Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec Boris A. Novak, eden najboljših slovenskih književnih ustvarjalcev, je tudi za otroke in mladino ustvaril izviren in izrazno močan opus, s katerim se uvršča v sam vrh mladinske in otroške književnosti na Slovenskem.

Že s svojo prvo pesniško zbirko Prebesedimo besede! (1981) je tudi najmlajšim odprl vrata tistemu, kar sam poimenuje »zven besed in pomen zvenenja«. Z vsako naslednjo pesniško zbirko nas s svojim mojstrstvom in izbrušenostjo vabi v svet otroške radovednosti, čudenja, v svet domišljije, igre z besedami …, skratka v umetnost, kjer lahko najdemo lepoto in skladnost, radost in bolečino, strah in pogum, divjost in humor, tišino in pesem, globoke izvire moči za so/bivanje in iskanje pravih poti (biti je ljubiti in ljubiti je biti). Tudi pri pravljicah, lutkovnih in radijskih igrah za otroke je njegova umetniška prepričljivost povezana z otroško perspektivo, zvenenjem in poezijo. Mlademu bralcu in njegovemu odraslemu se razkrivajo vpogledi v pesniške čudeže. Lahko se strinjamo z Goranom Deklevo, ki je v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo zapisal: »… da je prav z Novakom slovenska poezija našla sladostrasten, tenkočuten in zastrašujoče okreten, imaginativno nebrzdan, pa po potrebi oblikovno tudi discipliniran, prepoznavno individualen glas, ki jo je v pomembni meri pomagal usmeriti na novo pot …« Tako tudi v pesništvu za otroke in mlade. Pomislimo le na njegove številne nastope med mladimi in antološke pesmi, kot so Marjetičine meditacije, Šola ustvarjalnega pisanja, Šola ustvarjalnega branja, Zakompleksana pesem, Blabla, Brez hlač, Odmev, Šalica, Vesela jutranja uspavanka, Policaj je palicaj … Po drugi strani pa se njegove pesmi, ki so namenjene odraslim, globoko dotaknejo tudi mlajših bralcev in bralk. Omenimo lahko njegove Definicije, ki so čvrste, kratke, polne igre in hkrati tako močne, da se za vedno vtisnejo v spomin. Ali pa pretresljivo bolečo pesem Sodobna balada, ljubezensko Dlaneno platno in Narcis in eho, ki jih mladi bralci in bralke želijo poslušati vedno znova.

Novakovo oko nas že skoraj tri desetletja vabi v zakladnico pesniških oblik: pesmarica Oblike sveta je prvič izšla leta 1991, drugič leta 1997 z naslovom Oblike srca in potem še tretjič leta 2016, ko so luč sveta ugledale Oblike duha. Ta edinstvena zakladnica se širi, vsakokrat naraste približno za sedemdeset novih pesniških oblik. Kot je zapisal Aleš Berger pri prvi izdaji: »Poezija je ena, njene oblike pa nepreštevne; od nekdaj so pesniki za svoje misli in občutenja izumljali raznolike in kar najbolj umetelne školjke, da so vanje polagali svoje besede in upali, da se bo okrog njih strdil biser nesmrtnosti.«

Še nečesa ne smemo pozabiti: Boris A. Novak je bil nekaj let tudi urednik literarne revije za otroke Kurirček in urednik leposlovja za otroke v založbi DZS, kjer je s svojim znanjem, odprtostjo in odnosom do umetnosti usmerjal in vplival na sodobnike in nekatere najpomembnejše bodoče književne ustvarjalce. Tudi zato lahko rečemo, da je s svojim ustvarjanjem pustil globoko sled ter našo literarno in kulturno krajino zaznamoval za vedno.

Jelka Godec Schmidt, za življenjsko delo

Slikarski talent Jelke Godec Schmidt se najbolje izraža skozi zgodbe. Razvila je svoj prepoznavni slog, ki najbolj sije iz slik za knjigo Grimmove pravljice ali v knjigah Muca prede nitke zlate, Petelinček Kratkorepec in mnogih drugih. Njene ilustracije pripovedujejo na enostaven, skromno okrašen način, na videz robusten, a  slikarsko močan in ekspresiven. Prizorišča in figure govorijo jezik ljudskih prapodob, nastalih v nekih oddaljenih časih. Toda barve so sodobno živahne in žareče, vendar tako, da ne spreminjajo klasičnih dramatičnih literarnih nastavkov in sporočil. Podobe so videti kot skrivnostni prizori, kjer slutimo stare pripovedke, a skrojene, konstruirane in naslikane za današnji dan.

Poleg teh del pa že desetletja vzporedno ustvarja tudi za revije Pil, Ciciban in Cicido. Predvsem pri slednjih dveh je prav v vsaki številki njena ilustracija; če ni ilustracij za zgodbice ali pesmi, pa je vedno prisoten skrivnostni in že skoraj polnoletni škrat Zguba. Tolikokrat se je že izgubil in našel, da so izšle že tri knjige o njegovih skrivanjih. Tudi stripa Cicibanda in Vrtec Pri veseli kravi sta že dolgo na svojem mestu z vedno novimi dogodivščinami. To so najbolj priljubljene strani v revijah Ciciban in Cicido. In prav v stripih se izkaže, da Jelka premore velik smisel za humor. Njene avtorske slikanice odlikujejo odlična risba, zgodbe, polne norčij in otroške radovednosti, naivnosti ter nagajivosti.  Odstirajo nam vse razsežnosti njene domišljije, svetove za njeno, našo in otroško zabavo.

Omenimo še njeno ustvarjanje pri šolskih učbenikih in poljudnoizobraževalnih gradivih. Izjemna, zanesljiva, inovativna – odlična sodelavka je.

Jelka Godec Schimdt ustvarja že štiri desetletja. Skorajda ni otroka na Slovenskem, ki ne bi vzljubil njenih razigranih, hudomušnih in sočutnih pošasti, živali in otrok.

Nominiranci za Levstikovo nagrado 2019 za izvirno leposlovje za otroke in mladino:

 

Nominiranci za Levstikovo nagrado 2019 za ilustracijo:


Leto 2017

Levstikovi nagrajenci 2017

Prejemniki Levstikovih nagrad 2017 (od leve proti desni): Peter Svetina, Tanja Komadina, Lila Prap in Slavko Pregl.

Lila Prap 

Slavko Pregl, za življenjsko delo

Slavko Pregl ustvarja že več kot štirideset let. Je izjemno priljubljen pisatelj med mladimi in njihovimi starši. Prejel je veliko nagrad in zagotovo spada med klasike sodobne slovenske mladinske in otroške književnosti.

Že njegova prva knjiga Odprava zelenega zmaja (1976) je skoraj ponarodela. Po njej so posneli tudi odlično TV nadaljevanko, ki se je za vsem, ki s(m)o živeli v tistem času, za vedno vsidrala v obdobje odraščanja. Za knjigo Geniji v kratkih hlačah je leta 1978 prejel Levstikovo nagrado, za knjigo Srebro iz modre špilje (2004) je prejel večernico, desetnico je dobil za knjigo Usodni telefon (2005), IBBY častno listo pa za Radovedne pravljice (2014).

Opus Slavka Pregla je obsežen in žanrsko ter tematsko raznolik, čeprav piše predvsem realistično prozo iz vsakdanjega (mestnega) življenja otrok, mladostnikov in odraslih. Nekatere kratke zgodbe vsebujejo tudi pravljične elemente. V vseh njegovih delih je zaznati vedrino, radoživost in humor. Književni liki se (starosti primerno) srečujejo s problemi, zagatami, se spučajo v razne dogodivščine – na različne načine vstopajo v življenje, doživljajo strah in veselje, srečo in nesrečo, prve ljubezni, spore med starši in otroki, raziskujejo prijateljske odnose – živijo polno življenje. V knjigah Slavka Pregla je zaznati globoko etičnost in humor. Kot je zapisala Marjana Kobe: »Prav humor ima v pisateljevi poetiki posebno težo. Toda najbolj preglovski se pisateljev humor zazdi takrat, kadar ga je zaznati v prenekateri prefinjeni in/ali ironično intonirani varianti: ta tip preglovsko prefinjenega humorja ne meri na prvo – in tudi ne na drugo – žogo, saj se pozornemu bralcu subtilno razkriva kot nekakšen podton, podtekst. In zagotovo pomeni inovativno obogatitev slogovnih strategij v sodobni literaturi na Slovenskem.«

Slavko Pregl nas s svojim mojstrstvom ter dobrim poznavanjem otrok in mulcev (pa tudi odraslih) popelje v svet, ki nam je domač. Poln je igrivosti in drobnih vsakdanjih konfliktov in dilem. Kljub nesrečnim dogodkom ta svet ni brezizhoden in ni brez svetlobe, ravno nasprotno, Preglova literatura nam daje moč in upanje, da je mogoče (za)živeti v sožitju. V različnih odnosih: družinskih, prijateljskih in šolskih. Peter Svetina je zapisal: »Če govorimo o Slavku Preglu: on je velik pisatelj.« Zastavil je tudi vprašanje: »Kako ostaneš velik. Težko. V glavnem pa tako, da kljub vsemu hodiš, in to vzravnano. Da delaš s trudom in veseljem in se po trudu veseliš samo z veseljem.« Tak je naš Slavko Pregl.

Lila Prap, za življenjsko delo

Lila Prap je letošnja nagrajenka za življenjsko delo na polju ilustracije. Vendar Lila ni le ilustratorka, ampak vsestranska ustvarjalka in umetnica, ki svoja dela sama načrtuje, piše besedila, slika podobe in vse skupaj oblikuje v končno obliko knjige. Natančno in nepopustljivo. Navidezna enostavnost forme je do zadnjega detajla premišljen proces. Od kompozicije, risbe do nanosa barvnih kred. Barvni prah žari v polnem sijaju in vibrira do otipljivega občutka materije. To so močne slike v knjigah, polnih humorja in navihanosti, katerih kakovost je opažena in cenjena tako pri nas kot onstran meja. Levstikova nagrada za življenjsko delo je le ena od mnogih, ki jih je prejela. O izjemnosti Lilinega dela pričajo tudi prevodi njenih knjig v tuje jezike. Število teh jo postavlja v sam vrh uspešnosti slovenske ilustracije na tujem in govori o tem, da je Lila Prap v resnici univerzalna in svetovljanska umetnica, ki jo razumejo in cenijo po vsem svetu in v vseh kulturah. V slovenskem likovnem in oblikovalskem prostoru pa si utira popolnoma samosvojo, izvirno pot, ki tradicionalne estetske vrednote korenito razširja in odločilno bogati.

Nominiranci za Levstikovo nagrado 2017 za izvirno leposlovje za otroke in mladino:

Nominiranci za Levstikovo nagrado za ilustracijo 2017:


Leto 2015

Levstikovi nagrajenci 2015:

•    Svetlana Makarovič za knjigo Mesečinska struna
•    Maja Kastelic za ilustracije v knjigi Deček in hiša

 

Miroslav Košuta, za življenjsko delo

Miroslav Košuta v svojih pesniških zbirkah za otroke upesnjuje različne prizore in dogodke iz sveta otrok in živali ter številne motive iz narave in urbanega okolja. Njegove pesmi so polne igrivosti, razposajene domišljije in očarljivosti. Napisane so v lahkotnem melodičnem ritmu, v katerem pozvanjajo številne zvočne in besedne igre. S svojim mojstrstvom Miroslav Košuta otroke in mlade lahkotno popelje v svet poezije ter vzbuja ljubezen do slovenske besede. Njegove pesmi se igrajo in veselijo, se čudijo in sprašujejo o domu in življenju, odkrivajo mnogotere pomene in postavljajo vprašanja. So razposajene in hudomušne. Pripovedujejo o majhnih otrocih in živalih – o miškah, mucah, zajčkih, medvedkih, ježkih, žabicah, račkah in pticah. V njih se srečamo s pravljičnimi prizori in domislicami ter z izkušnjami iz otrokovega vsakdanjika. Miroslav Košuta se s pesmimi z lahkoto približa otroški duši, otrokovemu spoznavnemu in domišljijskemu svetu. Kot je zapisal Niko Grafenauer v knjigi Križada, »pa so nekatere Košutove pesmi otožne in zamišljene, ker se v njihovem ozadju stiska tiha skrb ali misel, ki se dotika usode slovenskih otrok v zamejstvu. Predvsem pa je v pesmih čutiti utrip doživetij in prigod, ki izvirajo iz pesnikovega družinskega življenja in okolja. Vse skupaj se zrašča v slikovito, radoživo in pesniško prepričljivo besedovanje o neponovljivi sproščenosti in doživljajski pristnosti slehernega otroštva. Njegove pesmi vnašajo vedrino v vse tisto, kar nas obdaja z vsakodnevnimi skrbmi in dolžnostmi, v hitenje časa, v katerem se pehamo za velikimi ali drobnimi življenjskimi cilji in potrebami, pri čemer ne znamo in ne umemo za hip zastati in se ozreti okrog sebe. Kakšna lepota! Lepota naivne prisrčnosti in zaupljivosti, ki sta znamenje odprte duše, brez katere ni resničnega otroštva.« Nekatere pesmi Miroslava Košute so zaradi živosti, prisrčnosti in priljubljenosti ponarodele, veliko pa so prispevale tudi k ohranitvi slovenske besede v italijanskem primorju. Besedila Miroslava Košute so del klasike slovenske književnosti za otroke: izbrušene umetnine, mogočen in trajen opus, ki nagovarja tako otroke kot odrasle.

Zvonko Čoh, za življenjsko delo

Zvonko Čoh je pronicljiv in inteligenten videc, ki si želi zmehčati ta neznosno zateženi svet in ga narediti malce bolj prijaznega za življenje, tako odraslim kot njihovim otrokom. Bralcem podob sporoča, da se, čeprav je včasih hudo, s smehom veliko lepše živi. Vse je naslikano brezhibno. Izvrstno poznavanje in izvedba klasičnega slikarskega metjeja pa – nenavadno – še poudari smešnost situacij. Zvonko Čoh je pri slikanju smrtno resen in vesten. S svojo obrtno perfekcijo doseže, da njegovi rahlo zmešani junaki postanejo še bolj živi in smešni.

Nominiranci za Levstikovo nagrado 2015 za izvirno leposlovje za otroke in mladino:

Nominiranci za Levstikovo nagrado za ilustracijo 2015:


Leto 2013

Levstikovi nagrajenci 2013:

 

Neža Maurer, za življenjsko delo

Neža Maurer piše literaturo za otroke, mladino in odrasle. Največji del njenega opusa zajema poezija. Pomembno mesto pa imajo tudi proza, otroške igre, prevodna dela in publicistika. Že s svojimi prvimi knjigami za otroke se je predstavila kot zrela in suverena pesnica ter pripovednica.

Neža Maurer v svojih delih za otroke in mladino slika podobe otroške igrivosti, polne veselja in domišljije, razposajenosti in nagajivosti … Slika otroka, ki je v gibanju, ves radosten in poskočen, ki se počuti varno in srečno, pa tudi otroka, ki je sam in osamljen. Kot zapiše Peter Svetina v spremni besedi knjige  – antologije, ki je izšla ob pesničini sedemdesetletnici Velik sončen dan: »Otrok je v pesmih seveda tudi iznajdljiv in kar poka po šivih od domišljije. A otrok, ki je nenehno v gibanju, se zna tudi umiriti, obsedeti na veji in poslušati, kako njegova pesem zveni prek sveta … Svet pa ni narejen samo iz igrivosti in nagajivosti. Ni vedno samo lep in brezskrben. Bog ve, od kod vse se bojazen in strah prikradeta v otrokovo dušo. Vendar je čustvo, ki prežarja poezijo Neže Maurer, skozinskoz ljubezen.  /…/« Knjigo s čudovitimi podobami Alenke Sottler smo letos ob Levstikovi nagradi za življenjsko delo Neži Maurer ponatisnili. Mnogo njenih pesmi je uglasbenih. Postale so tako priljubljene, da so ponarodele.

V svojih pesmih z enako zavzetostjo in ljubeznijo upodablja tako ljudi kot živali, rastline in reči. Njen svet je včasih poln sonca, odločnosti in moči, a včasih ves nežen, ranljiv in krhek. Ko stopamo v svet njenega ustvarjanja za otroke, stopamo v svet neizmerne lepote. Zrli bomo v vsakdanjost, polno čudenja in ljubezni. Besedila Neže Maurer so del klasike slovenske književnosti za otroke: izbrušene umetnine, mogočen in trajen opus, ki nagovarja tako otroke kot odrasle.

Danijel Demšar, za življenjsko delo

Akademski slikar Danijel Demšar sodi med umetnike  –  ilustratorje z zelo dolgo delovno dobo in desetinami knjig v svoji bibliografiji. Vse te knjige pa pričajo o pretanjenem pripovedovalcu zgodb, ki jih pripoveduje s slikanjem. Z barvami, oblikami, s čaranjem atmosfere. S slikarskim jezikom tke niti predstav (asociacij), ki sestavljajo doživetje napisanega v nov, celosten estetski dogodek. Zgodbe spreminja, ne da bi pri tem izgubil eno samo črko, in jim daje nove razsežnosti in pomene. Barva besede, verzom ali povestim dodaja svetlobo in veselje ali pa jih temni z žalostjo. Pri tem se ne meni ne za tradicijo ne za duha časa, za trende ali celo modo. Tudi uporaba materialov je popolnoma samosvoja, nenavadna ter polna njegovih lastnih izumov in pri tem ni ne izbirčen ne izključujoč. Pomembno je le, da doseže zlitje plasti besed in podob v gosto in trdno enoto, nepozabno knjigo. 


Leto 2011

Levstikovi nagrajenci 2011:

 

Svetlana Makarovič, za življenjsko delo

Svetlana Makarovič je nekoč dejala, da sta njena poezija in pravljičarstvo kot dve strani lune: poezija predstavlja temno, pravljice pa svetlo plat. Že v svoji prvi zbirki pretežno živalskih pravljic Miška spi iz leta 1972 se je predstavila kot zrela in suverena pripovednica, od takrat pa je izšlo na desetine njenih slikanic, zbirk pravljic in pesmi, kaset in zgoščenk, ki so nekakšen zlati standard slovenske mladinske književnosti – mogočen in trajen opus, ki mu po raznolikosti, imaginativni moči in izvirnosti ni enakega. Poleg pravljic, v katerih nastopajo resnične živali, so se v njenem pravljičnem svetu že zgodaj, na primer v delu Kosovirja na leteči žlici iz leta 1974, začele pojavljati fantastične, izmišljene zverinice, s čimer je sodobno slovensko mladinsko književnost obogatila z izvirno različico sodobne živalske pravljice,  po kakovosti  povsem primerljive z najvišjimi svetovnimi dosežki. Njene knjige so ilustrirali najboljši slovenski ilustratorji, številnim svojim junakom pa je z dramatizacijami in uglasbitvami utrla pot tudi v gledališče.

Svetlana Makarovič s svojimi pravljicami, med katerimi izstopajo nekatere izbrušene umetnine (Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Potepuh in nočna lučka …), nagovarja tako otroke kot odrasle oziroma vse tiste, ki so v sebi ohranili otroškost. Kot je to najbolje povedala sama: »Otročjost je mentalna nezrelost, otroškost pa je čuvanje zaklada. Čuvanje čistega pogleda na lepo, na to, kar je prav, na to, kar nam včasih celo da nekaj poguma.«

Kostja Gatnik, za življenjsko delo

Polje delovanja in življenja Kostje Gatnika je likovna umetnost. Nenehno in dolgo že ustvarja in zdi se, da ni likovnega kotička, kjer ne bi naredil močnega odtisa. Fotografija, slikarstvo, oblikovanje, ilustracija, povsod je pustil močne sledi. Nikoli se ni prav odločno specializiral za ta ali oni medij. Delal je tisto, kar mu je v danem trenutku najbolj dišalo. Perfektna risba, obsežno slikarsko znanje, obilo drzne invencije in norčav, včasih posmehljiv pogled na  stvarnost  so ustvarjali legendarna dela. Na prvi pogled enostavna, polna humorja, a tisti, ki vidijo skrite kotičke pomenov, vedno opazijo še marsikaj. Lahko bi še in še naštevali prvine in osnovne delce njegove ustvarjalne osti. Pri vsem tem pa je glavna in neizogibna začimba strast. Strast tiste brezkompromisne vrste, ki vedno prinaša močne impulze v okolje, kjer se giblje.

Danes je v središču pozornosti njegova ilustracija. Z Mladinsko knjigo ga povezuje na desetine knjig, ki ga vzpostavljajo kot enega stebrov ilustratorske tradicije, tako naše hiše kot širše slovenske. A ko omenjamo tradicijo, pri Kostji Gatniku nikakor ni mišljeno prostovoljno utapljanje v njenih kanonih, temveč in predvsem aktivno spreminjanje in širjenje njenih meja. Prek njegovih del je vanjo skozi glavna vrata vstopil strip ter močni vplivi drugih vizualnih medijev in oblikovanja nasploh. Slovenska ilustratorska tradicija je z Gatnikovimi duhovitimi deli dobila čisto drugačno osvetlitev in odtlej je vse precej drugače.


Leto 2009

Levstikovi nagrajenci 2009:

 

Polonca Kovač, za življenjsko delo

Pisateljica Polonca Kovač je zaslovela že kar s prvo knjigo, leta 1975 izdanimi Zverinicami z Večne poti, zatem pa je v nekaj desetletjih ustvarila vrhunski opus, ki ga enakovredno sestavljajo pravljično-fantastične živalske zgodbe in bolj realistične pripovedi. V delih, kot so Jakec in stric hladilnik, Klepetava želva, Zgodbe od A do Ž, Težave in sporočila psička Pafija, Pet kužkov išče pravega, Vesoljsko jajce ali 1+1=5, Urške so brez napake, Andrejev ni nikoli preveč, Kaja in njena družina, Zelišča male čarovnice, na izviren, pogosto humorno iskriv način obravnava številne tematike, ki vznemirjajo ne samo odraščajoče mladiče, temveč nemalokrat tudi njihove odrasle. V slovenskem prostoru izstopa tudi po redki, premalo cenjeni sposobnosti združevanja poučnosti oziroma spoznavnosti z umetniškostjo in literarnim pristopom, s čimer se obravnavane tematike dosti bolj dotaknejo bralcev, kot če bi jim bile podane samo v suhem, stvarnem jeziku.

Polonca Kovač je poleg tega v lepo slovenščino prestavila nekaj klasičnih del svetovne književnosti, predvsem izstopata njena prevoda celotnih Grimmovih pravljic in Dnevnika Ane Frank. Starejših literarnih časov se je dotaknila tudi v svojih zapisih o Andersenu in drugih pravljičarjih, vendar je tudi tam vedno odkrivala brezčasnost značajev in odnosov. Saj kot je dejala sama: »Čas, v katerem živim, mi je z vsemi svojimi čudaštvi hudo ljub, poleg tega pa edini, ki je na razpolago, da ga v živo gledam in poskušam razumeti. Vse moje zgodbe so nastale iz veselja, da si ta čas lahko ogledujem:«

Matjaž Schmidt, za življenjsko delo

Matjaž Schmidt je slikar z dolgo ustvarjalno dobo. Pri ilustracijah je vedno dragocen in zanesljiv sodelavec, pa če gre bodisi za leposlovje ali naravoslovje, bodisi za knjige, revije ali učbenike. Znanje, talent, humor in veselje do slikanja so tisto tkivo, ki ga že skoraj štirideset let uvršča med najpomembnejše in najbolj zaželene ilustratorje na Slovenskem. Videti je, da besedilo, ob katerem bi se zmedel ali utihnil, ne obstaja. Za vsako pravljico, zgodbo, pesem ali članek ima svoj slikarski odgovor, vedno pravljičen in resničen obenem. Vedno drugačen, nepredvidljiv, z očarljivo hudomušno distanco, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Nezgrešljivi slog dopolnjuje enostavna slikarska tehnika.

Vedno uporablja le najnujnejša orodja, a ta mu zadostujejo, da lepo in natančno pove vse, kar želi in kakor želi.


Leto 2007

Levstikovi nagrajenci 2007:

 

Niko Grafenauer, za življenjsko delo

Niko Grafenauer, eden najboljših sodobnih slovenskih pesnikov, je tudi za otroke ustvaril edinstven opus, ki izstopa po svoji neverjetni sklenjenosti, kar velja tako za vsako posamezno zbirko kot opus v celoti.

V zavest se je jasno vpisal že kar s svojo prvencem. Njegov Pedenjped, ki je prvič zapel leta 1966, je danes eden arhetipskih slovenskih otroških junakov, primerljiv z Levstikovim Najdihojco in Župančičevim Cicibanom.

Sledile so še zbirke pesmi, kot so Kaj je na koncu sveta (1973), Nebotičniki, sedite (1980), Stara Ljubljana (1983) in Skrivnosti (1983), v kateri je otrok v pesniku prehodil pot od znanega, otipljivega, k neznanemu, neotipljivemu, skrivnostnemu, od preproste abecede do molka zagrnjenih ogledal. Ko jih danes z nekaj časovne odmaknjenosti ponovno pregledujemo, se moramo strinjati z Borisom A. Novakom, ki je ugotovil, da Grafenauer pravzaprav ni napisal povprečne ali slabe pesmi. Skozi njegovo pesniško oko se v »oblačilu besed« mlademu bralcu razkriva enkraten vpogled v svet pesniškega čudeža.

Poleg poezije je Grafenauer v razgibanih pravljicah o deklici Majhnici (Majhnica, 1987; Majhnica in Katrca Škrateljca, 1987; Mahajana in druge pravljice o Majhnici, 1990) , moderniziral tudi tradicionalno literarno vrst pravljice, za otroke pa je napisal tudi nekaj radijskih in lutkovnih iger.

Niko Grafenauer je bil poleg tega več kot dve desetletji tudi imeniten urednik za otroško leposlovje pri naši založbi. Mešanico premišljenosti in spontanosti, s katero je gradil svoj opus, je vgradil tudi v svoje uredniško delo in z »nevidno roko« usmerjal in zaokroževal opuse marsikaterega sodobnika, pa tudi predhodnika. Tudi številne antologije (v prvi vrsti pa Sončnica na rami), ki jih je pripravil v času urednikovanja, so danes standarden zgled za vsakogar, ki se loteva tovrstnega izbiranja.

Marjan Manček, za življenjsko delo

Marjan Manček je ilustrator z izredno prepoznavnim in izvirnim slogom. Tako izvirnim, da je z njim zarisal eno od prepoznavnih smeri v slovenski ilustraciji.

Najprej je ustvarjal karikature in stripe za časopise, nato pa tudi knjige za otroke. Prve ilustracije je za Založbo Mladinska knjiga narisal že pred triintridesetimi leti. V vseh teh letih je bil neumoren ustvarjalec. Ilustriral je veliko knjig, učbenikov in zgodb za otroške revije, obenem pa se je ukvarjal tudi z risanim filmom. Pogosto je avtor obojega, tako zgodb kot ilustracij. 

Humor je njegov ustvarjalni slog. Poleg lahkotne, enostavne tekoče risbe in preprostih barv je humor njegovo najmočnejše izrazno orodje. Uporablja ga povsod, lucidno in z obilico domišljije, tako celostno kot pri najmanjšem, a pomembnem detajlu. Je odličen opazovalec človeških in živalskih lastnosti. Interpretira jih tako, da jih z modrostjo in včasih obešenjaškim humorjem prepleta med seboj.

Videti je, da pri svojem likovnem snovanju nikoli preveč ne komplicira. Podobe so vedno sveže in izdelane navidez hitro in po trenutnem navdihu, a v resnici so njegovi liki in situacije natančno domišljeni. Riše tisto, kar je napisano v zgodbi ali pesmi. A vedno tako, da gre pravzaprav za njegov lastni, hudomušni komentar, ob katerem se zabavajo in uživajo mladi bralci.

Njegovo sodelovanje pri knjigi je skoraj vedno zagotovilo za uspeh. Energija in užitek pri ustvarjanju, ki ju kaže tudi danes, pa napovedujeta še veliko odličnih in zabavnih knjig.


Leto 2005 (jubilejna ob 60-letnici MK)

Levstikovi nagrajenci 2005:

  • Desa Muck za zbirko zgodb Anica (Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost)
  • Suzana Bricelj za ilustracije v knjigi Mala nočna torta s plameni

 

Dane Zajc, za življenjsko delo

Osem  knjig poezije za otroke, troje lutkovnih iger, lirska pravljica in iz tega nekaj antoloških izdaj. Opus ni velik, toda podobno kot  ne prav številne Kosovelove pesmi za otroke tudi Zajčeve posegajo v sam vrh tovrstne ustvarjalnosti na Slovenskem. Nekatere od tistih, ki so izrazito metrično in kitično urejene, so si otroci tako prisvojili, da bi jih lahko imeli za ljudske. Pojejo jih in se z njimi igrajo, jih po svoje spreminjajo. To je otroški pesmi velik kompliment. Drugi, nič manjši, pa je, da Zajčeve otroške pesmi s  posebnim užitkom beremo tudi odrasli, najdemo v njih ljubeznivost, igrivost, smeh, domišljijo in skrito modrost, včasih že kar bolečo in strašno. Peter Svetina v spremni besedi k antološkemu izboru iz Zajčeve poezije – Hiša sanja –  opozori na močno povezavo te poezije z ilustracijo, saj so številne Zajčeve pesniške knjige nastale ob že narisanih ilustratorskih predlogah, tako na primer zbirka Na papirnatih letalih ob Bizovičarjevih, Lokomotiva pa ob ilustracijah Marije Lucije Stupica. Zanimivost -  oba ciklusa sta najprej izšla na Cicibanovih naslovnica! Iz ilustracij izhajajočih Zajčevih otroških pesniških knjig je kar pet,  takšna je tudi pravljica Leteča hišica. Zajčevo ustvarjanje  za otroke  pa je živo povezano še z lutkovnim gledališčem.

Kjerkoli odpremo Zajčeve knjige za otroke, povsod nas pričakajo pisane pesniške podobe, bogata zvočnost, otroška igra, ki je v svoji igrivosti resna in lepa kot življenje. Za taka doživetja se je komajda mogoče oddolžiti z nagrado.

Jelka Reichman, za življenjsko delo

Opus akademske slikarke Jelke Reichman je tako velik in prepoznaven, da pravzaprav ni slovenske družine, kjer je ne bi poznali. Njene jasne in nezgrešljive podobe že desetletja navdihujejo domišljijo otrok in njihovih staršev ter starih staršev. Generacije se izmenjujejo v njenem nekonfliktnem, prijaznem svetu otroških zgodbic, polnem hrepenenja po lepoti. Celo zveri, kakršni sta medved in volk, ali pa mali porednež, vsi so naslikani tako, da jim zlahka in vnaprej oprostimo njihovo naravo. Ljubkost in natančnost se prepletata s humorjem in hudomušno distanco. O tem bi nemara največ lahko povedal Maček Muri, največja zvezda

slovenske ilustracije, ki je postal fenomen in z njim tudi njegova slikarka. O tem bi lahko veliko povedal tudi Moj prijatelj Piki Jakob ali Dvanajst slonov ali Medvedki sladkosnedki ali nešteto otroških junakov, katere je naredila slavne in priljubljene. Vprašajte otroke ali njihove starše, katera ilustratorka jim prva pride na misel, ko govorimo o otroških knjigah. Odgovor bo skoraj brez dvoma: Jelka Reichman.


Leto 2003

Levstikovi nagrajenci 2003:

  • Mojca Osojnik za avtorsko slikanico Hiša, ki bi rada imela sonce
  • Damijan Stepančič za ilustracije v delu Janje Vidmar Leteči krožnik na našem vrtu

 

Tone Pavček, za življenjsko delo

Tone Pavček je eden tistih slovenskih mladinskih pesnikov, ki so si že s svojimi prvimi objavami prislužili sloves klasika, s svojimi številnimi knjigami pa je globoko obeležil tudi zgodovino Založbe Mladinska knjiga.

Njegova prva knjiga za otroke, verzna pripoved Trije bratje in zlata ptica, je izšla leta 1956 in takoj nakazala odmik od tedanjih zapovedanih vzgojnih načel v prevratni svet igrivosti in pravljičnosti. Že dve leti pozneje je sledila znamenita pesnitev Juri Muri v Afriki, za katero je leta 1959 prejel tudi svojo prvo Levstikovo nagrado. Juri Muri v Afriki je izšel v dveh slikaniških različicah z ilustracijami Melite Vovk - Štih in Marjance Jemec - Božič v skupni nakladi prek 100.000 izvodov! Leta 2001 je izšlo njegovo nadaljevanje Juri Muri drugič v Afriki.

Tone Pavček je čarovnik z besedami, v njegovih dvajsetih mladinskih pesniških zbirkah, od Mačka na dopustu (1957) prek Čenčarije (1975) do fulastih Majhnic (1996), odzvanja in prekipeva od otroško razposajenih in brezskrbno žlobudravih podob in zvokov, po drugi strani pa se vedno najde prostor in trenutek za resnejša premišljevanja, na primer o prvi ljubezenski bolečini in razočaranju, o odraščanju, dozorevanju in drugih razpotjih in postajah na poti življenja, ter o sencah, ki sem in tja na tej poti neizogibno zatemnijo sonce.

Pesnikova popotnica za vse male in velike vandrovce na poti življenja je, da je vsem dvomom navkljub vredno vztrajati. Kajti kot pravi: "Pot k lepemu je odprta. Je od vseh in za vse."

Marjanca Jemec Božič, za življenjsko delo

V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je nekaj zagnanih ljudi omogočilo

razmah slovenske ilustracije. Poleg urednice Kristine Brenkove, ki je to polje odprla, so bile to naše znamenite ilustratorke. Med njimi zaseda posebno mesto akademska slikarka Marjanca Jemec - Božič. Posebno zato, ker je v njenih ilustracijah poudarek na humorju, ob njih pa so se vedno hahljali tako odrasli kot otroci, katerim so bile namenjene.

Neobremenjeno in lucidno, včasih obešenjaško, a vedno tudi z zrnom modrosti, je predstavljala in komentirala najbolj tipične in obče veljavne značajske poteze nastopajočih junakov. Celo živali ali predmeti so v njenih delih dobili smešne lastnosti ljudi in priložnost za nastop v glavni vlogi. Ne glede na to, ali gre za znano zgodbo ali učbenik, nikoli ji ne zmanjka domišljije za vpletanje svojega humorja v še tako preprost pojem ali situacijo. Njene prepoznavne podobe in značilni rokopis govorijo s preprosto, h karikiranju nagibajočo risbo in čistimi,

sijočimi barvami. Pravzaprav je vse, kar nariše ali naslika, podvrženo rahljanju resnobnega sveta odraslih, ki tako radi umetno razmejujemo svet realnega od sveta domišljije. Od začetka ustvarjalne poti do danes je ustvarila številna dela s katerimi je zaznamovala otroštvo in mladost večini od nas.


Leto 2001

Levstikovi nagrajenci 2001:

  • Anja Štefan za pravljice Melje, melje, mlinček
  • Lila Prap za ilustracije v slikanicah Male živali in Živalske uspavanke

 

Kajetan Kovič, za življenjsko delo

Kajetan Kovič je s svojim umetniško dovršenim pesniškim in proznim opusom pomembno zaznamoval in obogatil slovensko mladinsko književnost. Tu ni samo legendarni maček Muri, eden najbolj priljubljenih otroških literarnih junakov sploh, temveč tudi pesniške zbirke, kot sta Zlata ladja in Franca izpod klanca, ter ostala prozna dela, kot so Moj prijatelj Piki Jakob, Pajacek in punčka, Zmaj Direndaj, Mačji sejem in Pogovori z mačko Moniko.

Kovičevo poglavitno ustvarjalno izhodišče je bila vedno igra, ki pa ni bila nikoli sama sebi namen, saj sta domišljija in resničnost mojstrsko uravnoteženi, tako da subjektivna izkušnja oziroma realna podlaga kljub domišljijskemu nadgrajevanju nikoli ne postane neverjetna.

Poleg slogovne in kompozicijske izbrušenosti odlikuje vsa Kovičeva dela tudi večplastnost sporočila, v katerem lahko uživajo tako otroci kot odrasli, s čimer se potrjuje stara resnica, da je dobra mladinska knjiga prav tako zanimiva za otroka kot za odraslega.

Ančka Gošnik Godec, za življenjsko delo

Akademska slikarka Ančka Gošnik Godec je umetnica likovne generacije, ki je razpirala krila in utirala pot ilustraciji na Slovenskem, da se je razvila v pomembno slikarsko disciplino. S svojimi deli je mnogim zaznamovala otroštvo in mladost. Omenimo samo nekatera: Slovenske ljudske pravljice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lučka Regrat, Zelišča male čarovnice. V njenih podobah se zrcali tradicija srednjevropskega in zlasti slovenskega pravljičarstva s številnimi podrobnostmi in domišljijsko, intimistično atmosfero, a vedno tudi s pridihom humorja. V tem svetu ni prostora za konflikte, za temne plati in tegobe življenja.

Slikarka je vedno izhajala iz realističnega upodabljanja sveta, ki pa ga je preoblikovala v domišljijske svetove, polne prijaznih emocij. Njena dela kažejo izrazito veselje do pripovedovanja čarobnih in nežnih zgodb, a hkrati tudi upodabljanja realnega sveta: prepoznavnih pokrajin, rastlin, živali. Vse to slika z dokumentarno natančnostjo in naravoslovnim znanjem, vendar je kljub realistični obravnavi celota vedno čudovito pravljična.


Leto 1999 (jubilejna ob 50-letnici Levstikovih nagrad)

Levstikovi nagrajenci 1999:

  • Andrej Rozman - Roza za pesniško zbirko Črvive pesmi iz zbirke Čebelica
  • Zvonko Čoh za ilustracije v knjigi Enci benci na kamenci 2 iz zbirke Žlabudron

 

Marlenka Stupica, za življenjsko delo

Akademska slikarka MARLENKA STUPICA je svojo ustvarjalnost v celoti namenila otrokom. Iz svoje bogate domišljije je izsanjala vrsto nepozabnih upodobitev in pravljičnih likov, s katerimi je odločilno zaznamovala slovensko pa tudi svetovno mladinsko književnost zadnjega pol stoletja. Njenim najboljšim stvaritvam čas ni ničesar odvzel – nasprotno: kljub novim generacijam slovenskih ilustratorjev z drugačnimi likovnimi nazori ohranja njena umetnost nezmanjšano vrednost. O tem navsezadnje pričajo tudi vedno novi ponatisi njenih Mehurčkov in Pojte, pojte, drobne ptice, pa Pike Nogavičke in Ostržka, Trnuljčice in Sneguljčice, Palčice in Grdega račka. Največjim književnim umetninam se je umetnica enakovredno postavila ob bok z izbrušenimi likovnimi mojstrovinami, ki se zdijo kot izraz zrenja v svet čudes in čudenja nad njim, kar je dano le tistim redkim posameznikom, ki jih življenje ni oropalo otroške odprtosti in občutljivosti. Marlenka Stupica, ki je za svoje ilustracije med drugim prejela kar šest Levstikovih nagrad, z vsem svojim dosedanjim življenjskim opusom pooseblja neko čudovito obdobje slovenske ilustracije, hkrati pa še vedno z vsako svojo novo stvaritvijo izpričuje nezmanjšano umetniško pretanjenost.  

Kristina Brenkova, za življenjsko delo

Ime pisateljice KRISTINE BRENKOVE je neločljivo in odločilno povezano z novejšo zgodovino mladinske književnosti na Slovenskem. Bralcem je podarila izbran avtorski opus (Babica v cirkusu, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Srebrna račka – zlata račka, Prva domovina, Kanglica kaše…), ki brez dvignjenega kazalca, zato pa doživeto in z veliko mero srca uči, kako zares živeti življenje. Bila je med soustanovitelji Založbe Mladinska knjiga, kjer je bila prva ter dolgoletna urednica otroškega leposlovja. Zasnovala je številne pomembne zbirke, ki živijo še danes: Čebelica, Velike slikanice, Zlato ptico in Mladi oder. Pomagala je razpirati krila domišljije brezštevilnim mladim pisateljem in ilustratorjem in z zlato pinceto izbirala najbolj vredno iz svetovne zakladnice. Preko njenih prevodov so tudi slovenski otroci vzljubili Astrid Lindgren, hkrati pa je v mnogih antologijah (Pojte, pojte, drobne ptice, Babica pripoveduje, Mamka bršljanka, Čez vodico, čez rečico) ljubeče zbrala in obvarovala pred pozabo občutljivo ljudsko blago z vsega sveta. Ob vsem tem pa Kristina Brenkova s svojim optimizmom, bistrino duha in razumevanjem ostaja večen vir navdiha vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ustvarjanjem za otroke. Da bi bilo še dolgo tako.  


Leto 1997

  • Dim Zupan za roman Leteči mački in zbirko povesti o Drekcu Pekcu in Pukcu Smukcu
  • Jelka Godec - Schmidt za ilustracije v knjigi Bisernica: slovenske kratke pripovedi za otroke
  • Viljenka Jalovec za Stavnico na cederomu

Leto 1995 (jubilejna ob 50-letnici Založbe)

  • Neli Kodrič za fantazijsko pripoved Lov na zvezde

Leto 1993

  • Vida Jeraj Hribar za spominsko literarno pripoved Večerna sonata
  • Wang Huiqin za izvirne ilustracije v knjigi Brokatna podoba
  • Samo Kuščer za poljudnoznanstveno delo Energija

Leto 1991 (bienalno)

  • Lojze Krakar za knjigo Prišel je lev
  • Aleksander Konjajev za poljudnoznanstveno delo Nejc in drobnoživke
  • Dušan Muc za ilustracije v knjigi Tadeusza Konwickega Kronika ljubezenskih pripetljajev

Leto 1989

  • Marija Vojskovič za knjigo Hiša številka 15
  • Miroslav Šuput za ilustracije v knjigi Aleksandra Grina Begavka po valovih
  • Janez Strnad za poljudnoznanstveno delo Iz take so snovi kot sanje

Leto 1988

  • Miroslav Košuta za knjigo pesmi Na Krasu je krasno
  • Alenka Goljevšček za knjigo Med bogovi in demoni
  • Manca Košir za knjigo Mladi novinar
  • Zvonko Čoh za ilustracije v knjigi Iva Zormana Račka Puhačka in v knjigi Sue Townsend Rastoče težave Jadrana Krta

Leto 1987

  • Niko Grafenauer za knjigo Majhnica
  • Samo Kuščer za poljudnoznanstveno delo Logo in računalnik
  • Dušan Petričić za ilustracije v knjigi Jonathana Swifta Guliver med pritlikavci

Leto 1986

  • Mate Dolenc za pripoved Morska dežela na železniški postaji
  • Andrej Trobentar za ilustracije v knjigi Jože Horvata Waitapu in v knjigi Pavji rep in druge kitajske basni
     
  • Jana Milčinski za poljudnoznanstveno delo Lukec dobi sestrico

Leto 1985

  • Kajetan Kovič za pravljico Pajacek in punčka
  • Marija Lucija Stupica za ilustracije v knjigi Hansa Christiana Andersena Pastirica in dimnikar
  • Tita Kovač - Artemis za poljudnoznanstveno delo Kemiki skozi stoletja

Leto 1984

  • Vida Brest za knjigo Majhen človek na veliki poti
  • Danijel Demšar za ilustracije v knjigi Leopolda Suhodolčana Kuža Luža, v knjigi Gvida Tartalje Mama žaba in žabčki in v knjigi Marjete Novak Kužmucke
  • Aleksander Konjajev za poljudnoznanstveno delo Nevidni živi svet

Leto 1983

  • Vitomil Zupan za povest Potovanje v tisočera mesta
  • Marija Lucija Stupica za ilustracije v knjigi Hansa Christiana Andersena Leteči kovček, v knjigi Arnolda Lobela Regica in Skokica in v svoji knjigi 12 mesecev
  • Matjaž Schmidt za poljudnoznanstveno delo Nejčev prvi leksikon

Leto 1982

  • Tone Partljič za leposlovno delo Hotel sem prijeti sonce
  • Kostja Gatnik za ilustracije v knjigi Williama Judsona Mrzla reka, v knjigi Normana Hunterja Nove prigode profesorja Modrinjaka in v knjigi Srbske narodne pripovedke
  • Berta Golob za poljudnoznanstveno delo Žive besede

Leto 1981

  • Branko Hofman za leposlovno delo Ringo Star
  • Kamila Volčanšek za ilustracije v knjigi bratov Grimm Kralj Drozgobrad
  • Pavel Kunaver za poljudnoznanstveno delo Pravljica in resnica o zvezdah

Leto 1980

  • Niko Grafenauer za pesniško zbirko Nebotičniki, sedite
  • Marjanca Jemec - Božič za ilustracije v knjigi Branke Jurca Ko Nina spi, v knjigi Polonce Kovač Deževen dan je krasen dan, v knjigi Otona Župančiča Pomladna ladja, v knjigi Alenke Glazer Žigažaga in v knjigi Anice Černejeve Metuljčki
  • Marijan Prosen za poljudnoznanstveno delo Utrinki iz astronomije

Leto 1979

  • Leopold Suhodolčan za knjige Piko Dinozaver, Cepecepetavček, Peter Nos je vsemu kos, Levi in desni klovn, Norčije v gledališču
  • Saša Vegri za pesniško zbirko Mama pravi, da v očkovi glavi
  • Jelka Reichman za ilustracije v knjigi Cepecepetavček
  • Marija Makarovič za poljudnoznanstveni deli Kmečka abeceda in Kmečko gospodarstvo na Slovenskem

Leto 1978

  • Slavko Pregl za mladinsko povest »Geniji v kratkih hlačah«
  • Marjan Amalietti za ilustratorsko delo v celoti s poudarkom na ilustracijah knjige Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Netočka Nezvanova in knjige Jiřija Kolárja Ulenspiegel
  • Zoran Jerin za potopisno delo Himalaja, rad te imam

Leto 1977

  • Dane Zajc za mladinsko pesniško zbirko Abecedarija
  • Marjan Manček za ilustracije zgodbe Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji gori
  • Jože Pahor za poljudnoznanstveno delo Dogodivščine v atomskem inštitutu

Leto 1976

  • Jože Snoj za knjigi Avtomoto mravlje in Pesmi za punčke
  • Ive Seljak - Čopič za ilustracije v knjigi Afriške pripovedke, v knjigi Franceta Bevka Knjiga o Titu in v knjigi Daniela Defoeja Robinson Crusoe
  • Rajko Pavlovec za poljudnoznanstveno delo Kras

Leto 1975

  • Svetlana Makarovič za knjige Kam, kam, kosovirja?, Kosovirja na leteči žlici, Pekarna Mišmaš
  • Kazimir Tarman za poljudnoznanstveno delo Zakaj, zato v ekologiji
  • Milan Bizovičar za izvirne ilustracije v knjigi Daneta Zajca Abecedarija

Leto 1974

  • Ferdo Godina za leposlovno delo za otroke Sezidala si bova hišico
  • Milan Bizovičar za ilustracije v knjigi Lojzeta Kovačiča Možiček med dimniki
  • Miran Ogrin za potopis Od Kalifornije do Ognjene zemlje

Leto 1973

  • Milko Matičetov za zbirko (ljudskih živalskih) pravljic Zverinice iz Rezije
  • Svetlana Makarovič za knjigo (zbirka svobodnih živalskih pravljic) Miška spi
  • Marija Lucija Stupica za ilustracije Andersenove pravljice »Kraljična na zrnu graha«

Leto 1972

  • Kristina Brenkova za pripoved Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
  • Božo Kos za ilustracije v knjigi Branke Jurca Rodiš se samo enkrat
  • Slavko Kremenšek za poljudnoznanstveno delo Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941

Leto 1971

  • Lojze Zupanc za zbirko ljudskih pripovedk Zlato pod Blegošem
  • Janez Bitenc za pesmarico Ciciban poje
  • Ive Šubic za ilustracije v knjigi Ferda Godine Kos rženega kruha
  • Luc Menaše za poljudnoznanstveno delo Evropski umetnostnozgodovinski leksikon

Leto 1970

  • Jože Šmit za zbirko pesmi Kako bomo umirali
  • France Forstnerič za mladinsko povest Srakač
  • Jovan Hadži za poljudnoznanstveno delo Razvojna pota živalstva
  • Marlenka Stupica za ilustracije v knjigi Leopolda Suhadolčana Krojaček Hlaček ter v slikanicah Številke in Babica v cirkusu
  • Ive Seljak - Čopič za ilustracije v otroškem periodičnem tisku Ciciban, Pionir in Pionirski list

Leto 1969

  • Jože Snoj za mladinsko povest Barabakos in kosi
  • Stanko Kotnik za poljudnoznanstveno delo Po domovih naših pisateljev
  • Ivo Zorman za izvirno leposlovno delo V tem mesecu se osipa mak
  • Lidija Osterc za ilustracije v knjigah: Roberta Crotteta Laponske pripovedi, Toneta Pavčka Strašni lovec Bumbum in Ele Peroci Očala tete Bajavaje
  • Ive Šubic za ilustracije v knjigi Toneta Kuntnerja Lesnika in v knjigi Dhana Gopala Mukerdjija Mladost v džungli

Leto 1968

  • Smiljan Rozman za mladinsko povest Reporter Tejč poroča
  • Janez Stanič za poljudnoznanstveno delo Onkraj Kremlja
  • Alenka Gerlovič za poljudnoznanstveno delo Likovni pouk otrok
  • Božo Kos za ilustracije v knjigi Leopolda Suhodolčana Veliki in mali kapitan in za slikanici
  • v Pionirskem listu Kavboj Pipec in Rdeča pesa ter Vesela šola

 Leto 1967

  • Anton Ingolič za roman Gimnazijka
  • France Planina za poljudnoznanstveno delo Jugoslavija
  • Nada Prašelj in Bogomil Gerlanc za delo Bibliografija založbe Mladinska knjiga  1945–1965
  • Milan Bizovičar za ilustracije v knjigi Prežihovega Voranca Solzice in Henryja R. Haggarda Salomonovi rudniki
  • Jože Ciuha in Ive Šubic za ilustracije v knjigi Franceta Planine Jugoslavija

Leto 1966

  • Jože Ciuha za knjigo Potovanje v deseto deželo
  • Branka Jurca za knjigo Vohljači in prepovedane skrivnosti
  • Jože Ciuha za ilustracije v knjigi Pavla Golie Gospod Baroda in druge ljudske pesmi
  • Aco Mavec za ilustracije v knjigi Roberta Louisa Stevensona Otok zakladov
  • Lidija Osterc za ilustracije v knjigah bratov Grimm Lonček, kuhaj! in Sneguljčica in druge Grimmove pravljice ter Frana Milčinskega Desetnica

Leto 1965

  • Leopold Suhodolčan za knjigo Velikan in Pajac
  • Jože Ciuha za ilustracije v knjigi Črtomirja Šinkovca Pomlad ob Soči, v knjigi Bena Zupančiča Deček Jarbol in v knjigi Nade Kraigher Nina na Ceylonu
  • Melita Vovk - Štih za ilustracije v knjigi Ivana Andrejeviča Krilova Basni, v knjigi Mire Mihelič Puhek v Benetkah in v knjigi Vere Albreht Pustov god
  • Joško Battestin za poljudnoznanstveno delo Mikroskop Pionir

Leto 1964

  • Miroslav Adlešič za knjigo Svet zvoka in glasbe
  • France Avčin za knjigo Kjer tišina šepeta
  • Ančka Gošnik - Godec za ilustracije v knjigi Ele Peroci Za lahko noč ter v slikanicah O treh grahih in Zlata ptica
  • Lidija Osterc za ilustracije v knjigi Ele Peroci Hišica iz kock
  • Savo Sovre za ilustracije v knjigi Zlatka Muhvića Nemška vadnica za 5. in 6. razred osnovne šole
  • Tone Žnidaršič za ilustracije v knjigi Vere Pirc Nauk o človeku za 7. razred osnovnih šol

Leto 1963

  • Ciril Cvetko za knjigo Opera in njeni mojstri
  • Breda Smolnikar za črtice Otročki, življenje teče dalje
  • Kajetan Kovič za knjigo Franca izpod klanca
  • Štefan Planinc za ilustracije v knjigi Pesmi za otroke
  • Ive Seljak - Čopič za ilustracije v knjigi Iva Andrića Aska in volk

Leto 1962

  • Lojze Krakar za pesmice Sonce v knjigi
  • Miha Likar za knjige Virusi, Bakterije in Glivice
  • Milan Bizovičar za ilustracije v knjigi Lojzeta Kovačiča Zgodbe iz mesta Rič-Rač
  • Cita Potokar za ilustracije v knjigi Branke Jurca Lizike za vse

Leto 1961

  • Tone Pavček za pesmice Velesenzacija
  • Vid Pečjak za povest Drejček in trije Marsovčki
  • Anton Ramovš za knjigi Zemlja skozi milijone let in Geološki izleti po ljubljanski okolici
  • Roža Piščanec za ilustracije v knjigi Františka Hrubína Medenjakova hišica

Leto 1960

  • Branka Jurca za knjigo Okoli in okoli
  • Janez Kajzer za knjigo Mimo dnevnega načrta
  • France Križanič za knjigi Križem po matematiki in Elektronski aritmetični računalniki
  • Ančka Gošnik - Godec za ilustracije v knjigah: Ele Peroci Ptičke so odletele, Anđelke Martić Deček in gozd ter Charlesa Perraulta Vile
  • Marlenka Stupica za ilustracije v knjigi Carla Collodija Ostržek

Leto 1959

  • Lavo Čermelj za knjigo Z raketo v vesolje
  • Frane Milčinski za igrico Zvezdica Zaspanka
  • Štefan Planinc za ilustracije v knjigah: Zime Vrščaj Sinička nas je obiskala, H. G. Wellsa Prvi ljudje na Mesecu in Rutherforda Montgomeryja Karkažu
  • Marij Pregelj za ilustracije v knjigi Ernesta Hemingwaya Starec in morje
  • Nikolaj Omersa za ilustracije v knjigah: Zana Greya Skrivnostni jezdec, Franceta Bevka Pisani svet in Rudyarda Kiplinga Pogumni kapitani
  • Marlenka Stupica za ilustracije v knjigi Matije Valjavca Pastir
  • Štefan Planinc za ilustracije v knjigi Antona Ingoliča Tajno društvo PGC in v knjigi Vida Pečjaka Živali v ukrivljenem zrcalu

Leto 1958

  • Anton Ingolič za povest Tajno društvo PGC
  • Robert Neubauer za knjigo Ceylon
  • Tone Pavček za zgodbico v verzih Juri-Muri v Afriki
  • Dušan Savnik za knjigo Svet nasprotij
  • Milan Bizovičar za ilustracije v stripu Maghellanovo potovanje okoli sveta, Pionirski list

Leto 1957

  • Miroslav Adlešič za knjigo Svet svetlobe in barv
  • Miroslav Zei za knjigo Iz življenja sesalcev
  • Lojze Zupanc za pravljice Povodni mož v Savinji
  • Marij Pregelj za ilustracije v knjigi Jacka Londona Beli očnjak
  • Melita Vovk za ilustracije v knjigi Milana Šege Zgode in nezgode kraljevskega dvora

Leto 1956

  • Miško Kranjec za knjigo Čarni nasmeh
  • Janez Matjašič za poljudnoznanstveno knjigo Iz življenja najmanjših
  • Ela Peroci za pravljice Tisočkratlepa
  • France Mihelič za ilustracije v knjigi Mire Mihelič Štirje letni časi
  • Maksim Sedej za ilustracije v knjigi Vitomila Zupana Potovanje v tisočera mesta in v knjigi Pastirček

Leto 1955

  • Ela Peroci za zgodbo Moj dežnik je lahko balon
  • Josip Ribičič za povest Rdeča pest (posebna nagrada)
  • Branko Rudolf za knjigo Maske in časi
  • Tone Seliškar za povest Posadka brez ladje
  • Božo Škerlj za knjigi Nevšečno sorodstvo in Neznana Amerika
  • Nikolaj Omersa za ilustracije v knjigi Zajčkov zvonček
  • Ive Seljak - Čopič za ilustracije v knjigi Franceta Bevka Knjiga o Titu in v knjigi Toneta Seliškarja Posadka brez ladje

Leto 1954

  • Ivan Bratko za povest Teleskop
  • Božo Petek za knjigo Letalsko modelarstvo
  • Jože Ciuha za ilustracije v knjigi Jovana Jovanovića - Zmaja Cekin
  • Roža Piščanec za ilustracije v knjigi Johanne Spyri Heidi
  • Maksim Sedej za ilustracije v knjigi Bogomira Magajne Racko in Lija
  • Marlenka Stupica za ilustracije v knjigi bratov Grimm Trnuljčica

Leto 1953

  • Lavo Čermelj za knjigo Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike
  • Fran S. Finžgar za zgodbe Iz mladih dni
  • Miško Kranjec za zgodbe Imel sem jih rad
  • Evgen Sajovic za ilustracije v knjigi Hansa Christiana Andersena Snežna kraljica in druge pravljice
  • Maksim Sedej za ilustracije Tisoč in ena noč

Leto 1952

  • Miroslav Adlešič za knjigo Od mehanike do elektronike
  • Anton Polenec za knjigo Iz življenja pajkov
  • Miroslav Zei za knjigo Iz ribjega sveta
  • Boris Kobe za ilustracije v knjigi Ivana Tavčarja Visoška kronika
  • Rado Krošelj za ilustracije v knjigi Barčica
  • France Mihelič za ilustracije v knjigi Franceta Bevka Pestrna
  • Marlenka Stupica za ilustracije v knjigi Otona Župančiča Mehurčki
  • Janez Vidic za ilustracije v knjigi Letni časi

Leto 1951

  • France Bevk za povest Mali upornik
  • France Križanič za knjigo Kratkočasna matematika
  • Drago Matanović za knjigo Pogled v elektrotehniko
  • Vladimir Naglič za knjigo Kratke zanimivosti iz pomorstva
  • Jože Pahor za knjigo Hodil po zemlji sem naši
  • Gvido Birolla za ilustracije v knjigi Karla Široka Trije bratje in trije razbojniki
  • France Mihelič za ilustracije v knjigi Frana Levstika Najdihojca
  • Slavko Pengov za ilustracije v knjigi Frana S. Finžgarja Pod svobodnim soncem
  • Dušan Petrič za ilustracije v knjigi Ljudmile Prunk - Utve Kaj je videl Mižek Figa
  • Ive Šubic za ilustracije v knjigi Kralj Matjaž reši svojo nevesto
  • Janez Vidic za ilustracije v knjigi Matije Valjavca Živalske pripovedke

Leto 1950

  • Pavel Golia za igro Sneguljčica in za mladinsko delo
  • Anton Polenec za knjigo Iz življenja žuželk
  • Tone Kralj za ilustracije v knjigi Igorja Šiliha Pravljica o carjeviču Jeruslanu
  • Nikolaj Omersa za ilustracije v knjigi Milana Šege Zgodbe o živalih
  • Marlenka Stupica za ilustracije v knjigi Iga Grudna Na Krasu
  • Janez Vidic za ilustracije v knjigi Premagane zverine

Leto 1949

  • France Bevk za povest Tonček
  • Prežihov Voranc za zbirko Solzice
  • Josip Ribičič za igro Tinče in Binče
  • Tone Seliškar za povest Mule
  • Katja Špur za publicistično delo
  • Maksim Gaspari za ilustracije v knjigi Korneja Čukovskega Čuri-Muri velikan
  • France Mihelič za ilustracije v knjigi Prežihovega Voranca Solzice
  • Marij Pregelj za ilustracije v knjigi Franceta Bevka Otroška leta
  • France Podrekar za ilustracije v knjigi Frana Milčinskega Butalci
  • Ive Šubic za ilustracije v knjigi Zorana Hudalesa Nejček
     
  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-novice Mladinske knjige

Pridružite se nam na Facebooku

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.