Lučka Jenčič (1949–2018) je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in nemščine. Prevajala je prozna besedila ter radijske in gledališke igre in pisala prispevke za literarne revije in radio. Več let je bila sodelavka filmske redakcije RTV Slovenija, napisala pa je tudi več scenarijev za televizijske dokumentarce. Leta 2004 je za svoje delo prejela avstrijsko nagrado za prevajalske dosežke.
»Za življenja ni izdala nobene pesniške zbirke, le nekaj objav v revijah in na radiu. A bi zagotovo jo, če bi ji bilo dano še malo živeti. Pesmi je imela pripravljene, v grobem urejene po razdelkih, tudi naslov je bil že postavljen, že dolgo, najbrž nekaj let, kajti te pesmi so začele nastajati in se lepiti na medeno sled pred kakšnim desetletjem in pol.« - Peter Kolšek
»Kot je povedal Kolšek, ji kot pesnici ni bilo treba začeti na začetku, ker je bila diplomirana komparativistka. Bila je del toka modernizma, takšna pa je tudi njena poezija. Po njegovi oceni je Medena sled knjiga o žalosti, ni pa žalostna knjiga. Je zgodba o nedoseženi, zatikajoče se ljubezni, ki nima rešitve in se izteče v odprt konec. Govori o zapletenosti razmerja, v katerem so in niso prisotna čustva, v katerem gre za približevanje in oddaljevanje.« - STA
»Medena sled prepoznava in hkrati ščiti odprta srca.« - Urška Krišelj Grubar, Zarja
»Rdeča nit, ki se vije skozi pet izrazito osebnoizpovednih in lirskih pesemskih ciklov, je neizpolnjena ljubezen, ena najpogostejših pesniških tem, ki pa je pri Lučki Jenčič edinstvena v tem, da se ubesedi v vseh njenih fazah: od obupnega samospraševanja zapuščene, jeznega in očitajočega nagovarjanja odhajajočega do trpkega humorja in ironije v pesmi Poletel ji je v objem, ki že nakazuje pogled z distance.« - Kristina Sluga, Bukla
»Verzi pesnice Lučke Jenčič v zbirki Medena sled nagovarjajo bralce na mnogo načinov. Z nagovarjanjem sebe je nagovorila nas.« - Nada Breznik, Radio Slovenija
»Pesniški prvenec v petih poglavjih plete »zgodbo o odsotnosti« ljubezni, ki seje izgubila »na napačno izpeljanih ovinkih«, v vrvežu sodobnega sveta, v neizsanjanih sanjah posameznikov in njihovi egocentrični samovšečnosti, ki ukinja empatijo in ne (do)pušča prostora za drugega/drugo.« - Tanja Petrič, Dnevnik
»Vsekakor je posthumni pesniški prvenec Lučke Jenčič s spremno besedo Petra Kolška izjemno spominsko dejanje, vredno branja.« - Tanja Petrič, Dnevnik
Leto izida: 2019
Število strani: 112
ISBN/EAN: 9789610153924
Mere izdelka: 25 x 16
Vezava: Trda
Datum izida:
Založba: Mladinska knjiga Založba
