Veš, mašina, svoj dolg

» … zamejski pesnik Marij Čuk je ugotavljal, da to sploh niso eseji, ampak izlivi srca. Kdo drug, če ne pesniški brat, bo zadel bistvo in ga seveda je!«  – Esad Babačić v intervjuju za STA

»Pri Babačiću je čutiti melanholijo: pravi, da so punkerji, ko so bili še mladi, imeli v sebi naivnost – v dobrem smislu. Danes pa smo naivnost izgubili, saj vsi vse že vemo; ni prostora za čudenje.« – Novi glas

»Literarnost, celo poetičnost, tako Babačiča popelje stran od morebitne razumniške analize, strogega preučevanja, pravzaprav se na neki način distancira tudi od institucije mnenja, obenem pa s svojo tihostjo, ki ima značilnost postopka, niti ne skuša vstopiti v središče in najvidnejši del prostora velike razprave o velikih rečeh. No, seveda to naposled vendarle počne, le vstopa na nekih popolnoma drugih mestih.« – Aljaž Krivec, Književni listi, Delo

»V septembru je bila z nagrado Marjana Rožanca za najboljšo zbirko esejev ovenčana knjiga, Veš, mašina, svoj dolg  Esada Babačića. Tudi to delo je tako kot Babačićeva poezija tesno povezano z avtorjevim življenjem. Svojo svobodnjaštvo in uporništvo je že v najstniških letih usmeril v glasbo in poezijo. Objavil je vrsto odmevnih pesniških zbirk, Veš, mašina, svoj dolg pa je njegov esejistični prvenec. Ena osrednjih tem knjige je šport, predvsem košarka. – Alenka Zor Simoniti, TV Slovenija

»V esejih med drugim piše o športu, največ o košarki. "Vedno smo bili obsedeni z žogo, to je ljubezen, ki se je ne moreš znebiti," poudarja. Največ pozornosti namenja košarki, pri kateri je po njegovih besedah tekmovalnost v posebni simbiozi z igrivostjo. Prav zato je "to tudi šport umetnikov, ustvarjalcev, ki radi preskočijo šablone." – rtvslo.si

»V naslovnem eseju se sprašuješ, zakaj je bila emocija včasih tako poceni. In dobro ti gre - vedno ti je šlo dobro - iskrivo, kriptofilozofsko detektiranje možnih posledic. Ki nikoli ne zanemari podzavestnega. Hja, mojster je mojster.« – Ahmed Burić, Dnevnik

»Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado.« – Marko Golja, radio Slovenija, 3. program

»Škoda je, da svojih spoznanj skoraj v nobenem zapisu ne razširi v tisto pravo esejistično, prodorno in k nekemu nevidnemu, a vseeno prisotnemu središču stremečo pripoved, ki jo esejist potrebuje, da se ne »izgubi« med množico objektivnih in subjektivnih informacij, ki se mu ponujajo na vsakem koraku.« – Denis Poniž, Slovenski čas – priloga Družine

»… tako rekoč o vsem , tudi o najbolj težkih, bolečih rečeh piše z očarljivo lahkoto, igrivo in duhovito, predvsem pa z izdatno mero samoironije, ki nam je v teh krajih in časih tako zelo manjka. Skratka, o vsem, kar je zaznamovalo njegovo življenje in tudi mnoga naša, pripoveduje tako, da celo k površnosti nagnjeni bralec začuti iskrenost...«  – Darka Zvonar Predan, Večer

»Knjiga, ki ji leta ne bodo prišla do živega.« - Veronika Šoster, literarna kritičarka, za airbeletrino.si