Tito in tovariši

Izjemno bogata vsebina

Pri pisanju se avtor opira na številne dokumente, ki jih hranijo v zasebnih in državnih arhivih v Ljubljani in drugih prestolnicah bivših jugoslovanskih republik, raziskal pa je tudi dostopno gradivo v arhivih v Washingtonu, New Yorku, Moskvi, Berlinu, Kairu, New Delhiju … Do novih spoznanj o Titovih odločitvah in reakcijah njegovih najožjih tovarišev v ključnih zgodovinskih trenutkih je avtor prišel tudi ob študiju dostopnih gradiv v arhivih domačih in tujih obveščevalnih služb, kakršni sta npr. Stasi in KGB. 

Knjigo odlikujejo:

• nove osvetlitve in najcelovitejša predstavitev Tita doslej
• avtor je združil številna pričevanja in podatke iz arhivov
• kar 840 strani in veliko dokumentarnih fotografij, ki vam bodo predstavile Tita v mladosti, v predvojnem in partizanskem obdobju ter v času, ko je vodil Jugoslavijo.
   

Knjiga razkriva dejstva iz skrbno varovanih arhivov

• domačih in tujih obveščevalnih služb (na primer Stasi in KGB),
• zasebnih in državnih arhivov iz Ljubljane ter drugih prestolnic bivših jugoslovanskih republik,
• arhivov iz Washingtona, Moskve, Berlina, Kaira in New Delhija.
   

Osebnost, ki še danes buri duhove

Spoznajte še bolj podrobno eno najbolj znanih političnih osebnosti 20. stoletja, ki še danes buri duhove, človeka, ki je sodelavcem kmalu dal vedeti: »Jaz odgovarjam za Jugoslavijo! Jaz v njej odločam.« Nova knjiga priznanega zgodovinarja Jožeta Pirjevca opisuje življenjsko zgodbo Josipa Broza Tita in ozadje njegovega političnega vzpona, ki se je tesno prepletal z življenjem in političnim delovanjem njegovih tovarišev – Milovana Đilasa, Aleksandra Rankovića in Edvarda Kardelja. Avtor se pri opisovanju dogodkov opira na spomine in pričevanja Titovih sodelavcev ter na dokumente v različnih arhivih.
 

Odlomek iz knjige

Tito, Kardelj in ustava
O vzdušju, ki je vladalo »na dvoru«, zgovorno priča naslednji odlomek iz Kopinićevega pogovora s Titom, katerega predmet je bila Kardeljeva zadnja ustava: »Bil sem pri njem leta 1974. Pravim mu, Krista ti boga, kaj ti piše ta Edo. Piše, pravim, neumnosti. V ustavi imaš petsto, šeststo členov. Vprašam ga, ali je to prebral. Reče: Nisem. Pravim, ali misliš, da bo kadar koli kateri koli Jugoslovan, če ni pravnik, to prebral. Ne, Kristus bog! Pravim, najboljša ustava je katoliška, deset zapovedi in »voljno«.