Ob 150. obletnici prvega izida prihaja nova izdaja Velike slovenske kuharice, legendarne slovenske kuharske biblije. V njej je na enem mestu zbrano vse kulinarično znanje, ki ga potrebujemo za pripravo okusnih sodobnih in tradicionalnih jedi s pridihom dobre babičine kuhinje. 30. izdajo je posodobila in dopolnila sestra Bernarda Gostečnik.

Žlahtna slovenska kuharska tradicija za nove rodove

Bogastvo receptov:
več kot 3000 receptov, od tega več kot 300 novih

Preizkušeno in domače:
preproste in zdrave domače jedi iz lokalnih sestavin, prilagojene sodobnemu času

Vse v eni knjigi:
od predjedi in juh, glavnih mesnih in brezmesnih jedi do prilog in sladic; tako rekoč vse vrste mesa, zelenjave, testa ..., ki se znajdejo na jedilniku Slovencev; konzerviranje in vkuhavanje; kako pripraviti mizo in postreči; bonton pri mizi

Žlahtna tradicija, ki ji ni para:
v 150 letih 30 izdaj in prodanih več kot 250.000 izvodov – slovenska kuharska družinska biblija, ki pomaga okus po domačem prenašati iz roda v rod

  • Vse sestavine so natančno popisane po vrstnem redu, kot si sledijo pri pripravi jedi.
  • Dopolnjen postopek priprave - navodila so zapisana natančneje in bolj razumljivo
  • Pri vsakem receptu je natančno navedeno, koliko časa jed kuhamo, pečemo, pri koliko stopinjah, ...
  • Poenotene so merske enote (povsod dekagrami).

Felicita (Terezija) Kalinšek, slovenska redovnica, avtorica Slovenske kuharice.

Sestra Felicita se je rodila kot Terezija Kalinšek očetu Tomažu in materi Uršuli, rojeni Kern. Oče je kmalu umrl in mati je ostala sama s šestimi otroki. Mati je bila pobožna, kot vdova pa se je morala priučiti tudi odločnosti.

Tri Uršuline hčerke so se odločile za redovniško pot, vse v kongregaciji šolskih sester. Najprej je redovnica postala najmlajša, Marija. Pozneje znana kot sestra Ladislava je bila ustanoviteljica splitskega oddelka šolskih sester. Druga sestra je prevzela ime Perpetua. Terezija je v noviciat pri šolskih sestrah v Mariboru vstopila leta 1892, leta 1893 je položila prve, leta 1896 še večne obljube.

Kranjska kmetijska družba je leta 1898 v Ljubljani ustanovila gospodinjsko šolo. Potrebovali so šolsko osebje, sestre so jim iz Maribora poslale tedaj triintridesetletno Felicito Kalinšek. Kot učiteljica kuhanja je tako delovala vse do svoje smrti. Poučevala je dekleta iz premožnih meščanskih družin, oskrbovala je škofovo jedilnico.

Felicita je tako uspešno opravljala svoje delo, da so ji kmalu po selitvi v Ljubljano ponudili pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice avtorice Magdalene Pleiweis. Knjiga je prvič izšla leta 1868, do leta 1902 so jo natisnili še petkrat. Felicita je priročnik dopolnila in uredila, v šesti izdaji se tako poleg avtoričinega pojavi tudi njeno ime. Prvotno izdajo je dopolnila tudi z gostobesednim slogom in humorjem. S svojim delom je že za časa svojega življenja dosegla slavo, že tedaj so jo Kamničani šteli med znamenite rojake. Umrla je leta 1937 v Ljubljani.

»Kuharska kultura je del identitete našega naroda. Po njej se razlikujemo in prepoznamo. Z njo utrjujemo odnose v družini, družbi in narodu.

Tradicionalne jedi so glas dežele, v kateri živimo; so vonj, ki ostaja za vedno. In kot pečat gre z nami na konec sveta. Jedi naši babic so sporočilo treh ljubezni: do zemlje, ki je rodila plodove, do kruha, ki nam podarja življenje, in do duha, ki razveseljuje skupnost. Slovenske jedi spoštujejo letne čase, vsakdanjik in praznik in delo človeka. Iz njih črpamo ravnovesje za zdravje in ustvarjalno moč.

Naša dolžnost je, da dediščino okusov, vsebine in oblik oplemenitimo in prenesemo na nove rodove. Kuhajmo s srcem!«

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., svetovalka za zdravo prehrano

»Tako kot vsa kulturna dediščina se spreminja tudi prehranska. Zato je zelo pomembno, kako vzpostavljamo primerne vezi med njo in sodobnimi pristopi k pripravi jedi. Slednji so seveda potrebni in nujni, saj le na tak način gradimo svoje sodobno kuharsko znanje, ki pa temelji na preverjenih modrostih bolj ali manj oddaljenih preteklosti.

Torej z Veliko slovensko kuharico ne ponavljamo kulinaričnega zgodovinskega spomina, ampak na njegovih temeljih gradimo podobo kuhinje Slovenije, ki ni le sodobna, ampak s svojo istovetnostjo predvsem tudi razpoznavna.«

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist

»Ohranjanje lokalne in tradicionalne slovenske kulinarike se mi zdi zelo pomembno, saj so to recepture naših prednikov in tudi kombinacije jedi so narejene z namenom.

Prav tako je pri moderni gastronomiji pomembno, da poznamo osnove enolončnic, tradicionalnih jedi in kombiniranja zelenjave, mesa, stročnic ter zelišč, da lahko pripravimo uravnotežen obrok.

Kar zadeva lokalne sestavine, pa se mi zdi, da so te najboljša izbira za pripravo obroka, saj so sveže, pridelane z ljubeznijo, brez aditivov in pesticidov. Hrana, ki pride po najbližji poti z njive na krožnik, je pomembna tudi zato, ker ohrani veliko več zdravih vsebin v samem jedru sestavin.

V sodobnem času, ko smo bolj obremenjeni z videzom samih sestavin, s cenovno konkurenčnostjo in hitrim načinom prehranjevanja, ko prihaja do vedno več bolezni, alergij, slabega počutja iz neznanih vzrokov itd., pa je zdrava hrana vedno večjega pomena.«

Lojze Čop, kuharski mojster

Leto izida: 2018

Število strani: 1006

ISBN/EAN: 9789612823177

Mere izdelka: 22,7 x 17,9

Vezava: Trda

Datum izida:

Založba: Cankarjeva založba

Priporočamo vam tudi

Urska Fartelj
Urška Fartelj

"Poskušam obuditi okuse iz otroštva."

S svojo novo knjigo se Urška vrača nazaj k naravi, letnim časom in dragoceni kulinarični zapuščini svojih staršev.

Jesenska-2020_Vsebinska

Zakaj je branje pomembno?

Otroci, ki berejo, so uspešnejši.

Otroska-II-2020_Blok-mala

Za zdravo rast otrok potrebuje vitamine. Da bo uresničil svoje sanje, pa potrebuje knjige in branje.

Preverite našo ponudbo.

Menu