Pod medvedovim dežnikom

Odlomek iz knjige:

Medved je do bil za rojstni dan velik rdeč dežnik. Komaj je čakal, da bi začelo deževati. In res se je nekega sobotnega popoldneva ulil dež. Medved je ves vesel razprl dežnik in šel v gozd. Nasproti mu je prišla stara lisica. Tudi ona je imela dežnik. »Dober dan, gospa!« je prijazno pozdravil medved, lisica pa ga je samo strogo pogledala in ni niti odzdravila. Medved je skomignil in šel dalje. Pa je srečal srnico. Bila je čisto premočena in se je tresla od mraza. Gledala ga je z velikimi plašnimi očmi, rekla pa ni nič. Medved jo je nagovoril : »Stopi no pod moj dežnik, srnica! Kjer je prostora za enega, ga bo tudi za dva.«
Srnica ga je hvaležno pogledala in stopila k njemu. »Prosila sem že lisico, da bi me vzela pod svoj dežnik,« je rekla, »pa me ni hotela niti slišati!« »No, že dobro,« je rekel medved pa sta šla naprej.