Moj planet

Julij in avgust 2019

Moj planet - iz januarske številke

Januarja v Mojem planet

Sivi volk

je ena od treh zveri, ki  živijo v Sloveniji in največji predstavnik družine psov. Je prednik vseh pasem psa. Nekdaj je bil razširjen na velikem območju. Zaradi strahu pred njim so ga v preteklosti ljudje skoraj iztrebili.  Danes ga najdemo le na bolj odročnih krajih Evrope, Severne Amerike, Grenlandije in Azije. Volkovi živijo v tropu, vodji tropa sta alfa samec in samica, ki navadno ostaneta skupaj vse življenje. Volk ima prilagojeno telo za tek na dolge proge. Ima močno in zdržljivo telo z dolgimi nogami. Teče po prstih in se mu zato tačke ne ugrezajo v sneg. Pri zasledovanju plena si pomaga z občutljivim smrčkom in uhlji. Plen zavoha do 2 km daleč, zasliši pa ga z razdalje neverjetnih 16 km! Z učinkovitim skupinskim lovom mu uspe ubiti celo žival, ki je desetkrat težja od njega, kot je npr. los! Ko plen pade, začnejo volkovi trgati meso še z žive živali. To pomeni za žrtev zelo počasno in mučno smrt. Stroga hierarhija velja tudi pri hranjenju. Sivi volk lahko pri lovu na plen teče s hitrostjo 56 km/h. Pri takšni hitrosti lahko vztraja celo več ur! 


Severni ali polarni medved

To je največja zver na svetu. Odrasli samci tehtajo okrog 500 do 600 kg, kakšen pa celo 800 kg! Samice so občutno manjše in tehtajo v povprečju med 200 in 300 kg. Mladiči so ob rojstvu res drobceni in tehtajo le od 600 do 700 g, kar je v primerjavi s starši res zelo zelo malo. Severni medvedi so zavarovani pred mrazom, toploto oddajajo le njihova stopala. So najbolj mesojedi v svoji družini in se hranijo predvsem s tjulnji. So izjemni plavalci potapljači. Ob luknji, kamor pridejo tjulnji po zrak, lahko potrpežljivo čakajo tudi štiri ure. Severni medvedi so ogroženi zaradi lova, še bolj pa zaradi podnebnih sprememb – najbolj zaradi segrevanja ozračja, kar jim jemlje življenjski prostor.


Eksoplaneti 

Tako astronomi pravijo planetom, ki ne krožijo okoli Sonca, temveč okoli drugih zvezd. Do danes so jih odkrili več kot 700. Med njimi so orjaški in zelo vroči plinasti planeti, pa tudi taki, ki so podobni naši Zemlji. Astronomi so se dolgo trudili, da bi odkrili kak eksoplanet, a jim je to prvič naključno uspelo šele l. 1992, načrtno pa leta 1995. Eksoplanetov ne moremo videti ali fotografirati kar s teleskopom, temveč je njihov obstoj mogoče le posredno zaznati. Eden od načinov je ta, da astronomi spremljajo gibanje zvezd. Težnost planeta namreč deluje na materinsko zvezdo in ta se premika. Premiki zvezde so zelo majhni in zato težko merljivi. Primerjamo jih lahko z meritvijo kovanca za 1 € na razdalji 4000 km! Druga možnost ponuja gibanje eksoplanetov okoli zvezd. Zamislimo si, da eksoplanet kroži okoli zvezde, občasno pa se pojavi natanko med nami in zvezdo. Pri tem nastane manjši »mrk«, saj planet delno zakrije zvezdo. V času mrka se zdi, da zvezda nekoliko šibkeje sije. Ta sprememba sija je neznatna, a jo astronomi s posebno občutljivimi kamerami lahko zaznajo.

 


 

slika

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.