Moj planet

September 2019

Moj planet - iz junijske številke

Junija v Mojem planetu

Morske zvezde

slika

imajo ploščato telo s petimi, včasih tudi več kraki. Premikajo se počasi z brazdnimi nožicami, ki so na spodnjem delu krakov. Na vršičkih krakov imajo čutnice, s katerimi zaznavajo svetlobo, saj nimajo oči. Pravzaprav nimajo niti glave! Usta imajo na sredini spodnje strani telesa. Morske zvezde so plenilci, ki manjše živali požro, večjega plena pa se lotijo tako, da skozi ozko odprtino izvihajo želodec čez žrtev – na primer školjko, in s prebavnimi sokovi prebavijo mehke dele. Ko ostanejo le še lupine, vpotegnejo želodec. 
Maja Bajželj 



Petra 

slika

Območje tega starodavnega mesta v današnji Jordaniji so ljudje občasno poseljevali že davno pred prihodom Nabatejcev, v času stare kamene dobe. Polnomadski Nabatejci so skrito mesto zavzeli v 4. stol. pred našim štetjem, do njega pripeljali vodo, se začeli ukvarjati s poljedelstvom, predvsem pa jim je lega mesta omogočala nadzor trgovskih poti z dragocenimi dišavnicami in svilo, kar jim je prineslo velikansko bogastvo. V skale vklesano mesto krasijo veličastne zgradbe, ena najbolj znanih je Zakladnica, tu so še svetišča, gledališče, ki spominja na rimski amfiteater, templji, grobnice in samostan … Mesto je začelo izgubljati veljavo s prihodom Rimljanov, postalo je samo še ena od rimskih provinc. Od križarskih vojn pa do leta 1812 je bila Petra Evropejcem popolnoma neznana ...
Jelica  Žali Grce

 

Jagode v Sloveniji

slika

Rdeči privlačni sadeži nas vabijo s prodajnih polic. Brbončice na naših jezikih pričakujejo sladko-kisel okus. V ustih se nam nakopiči slina, roke pa kar same sežejo po njih. Prve jagode, ki pridejo na prodajne police, so običajno iz tujih krajev z milejšim podnebjem. Večino pridelajo v rastlinjakih. Nekatere ogrevajo s sončno ali geotermalno energijo. Ti sadeži niso dozoreli na soncu, zato jim nekaj manjka – mamljiv okus in vonj. Za jagode velja, da morajo kar se da hitro do kupca. V enem dnevu izgubijo večino vitamina C, zelo veliko pa tudi vode. Ker so sadeži mehki in nežni, lahko že ob najmanjšem dotiku začnejo gniti in plesneti. Takšnih jagod se ne sme prodajati. Da bi se izognili dolgim transportnim potem, so se pridelave jagod lotili tudi slovenski pridelovalci. Večina jih je iz nižinskih predelov Slovenije, kjer rastejo v rastlinjakih ali na prostem. V zadnjih 25 letih se je količina pridelanih jagod v Sloveniji dvignila na približno 2000 t letno.
Urška Galien 


 

slika

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.