Moj planet

Junij 2019

Moj planet - iz majske številke

Maja v Mojem planetu

Morske lučke – bioluminiscenca

slika

Globoko v oceanih, kamor ne seže človeško oko, je čisto drugačen svet, kjer živali živijo v popolni temi. Da lahko kaj vidijo, nosijo s sabo prav posebne lučke, ki lahko predrejo črno temo. Te lučke svetijo s svetlobo, ki jo delajo živali same. Imenuje se bioluminiscenca in nastane s posebno kemijsko reakcijo v celicah. Svetloba je lahko zelena, oranžna, rumena, temnovijolična ali rdeča, v globokem morju pa je predvsem modra. Tam svetijo skoraj vse živali: meduze, črvi, rebrače, lignji, hobotnice, rakci, kačjerepi, morske kumare, ribe. In bakterije. A bakterije ne svetijo, dokler plavajo v vodi. Zasvetijo šele, ko se zberejo v prav posebnih izrastkih rib trnkaric. Tam se namnožijo, in ko jih je dovolj, začnejo svetiti. In tako trnkarice dobijo svojo lučko. Ker v globinah več kot 500 metrov ni prav nobene svetlobe, živali ne vidijo prav ničesar. Ne vidijo plena, ne vidijo plenilcev in ne vidijo svojih vrstnikov, s katerimi bi se radi parili. V širnem prostoru oceana je to kar velika težava in trnkarice jo rešujejo s pomočjo svoje lučke …
Maja Berden Zrimec

 

Rimaggiore, vasica brez avtomobilov

slika

Slikovite vasice Cinque Terre (Pet dežel) se skrivajo v zalivčkih med gorsko verigo pod Apenini in Sredozemskim morjem. Do teh srednjeveških vasic, najbolj južna je Riomaggiore, lahko pridete samo po morju, po kopnem pa z vlakom ali peš. Ozke ulice še z ožjimi stolpičastimi hišami različnih barv se strmo spuščajo do majhne kamnite plaže. Pravijo, da je najlepši pogled na vasico z morja, in to ob sončnem zahodu, ko hiše zažarijo v nežnih pastelnih barvah. Na hribu nad vasjo sta prelep botanični vrt in ptičja opazovalnica, pa še mogočen grad, ki so ga začeli graditi že v 13. stoletju. Danes priljubljeno turistično vasico obdajajo skrbno obdelani vinogradi, nasadi oljk in agrumov. Od leta 1997 je območje Cinque Terre uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Jelica Žalig Gerce

 

Ob dnevu čebel (20. maj)

slika

Lani so slovenski čebelarji predlagali, da bi 20. maj postal svetovni dan čebel. S tem bi dobili dan, na katerega bi po vsem svetu spoznavali pomen čebel in se seznanjali z njihovo ogroženostjo. Ali veš, zakaj so pomembne, kako živijo in zakaj umrejo? Čebele oprašijo veliko večino sadnega drevja in vrtnin pri nas. Če izginejo čebele, bomo ostali brez jabolk, hrušk, češenj, jagod, marelic … Nekatere rastline oprašujejo čmrlji. Ostali bomo tudi brez naravnih zdravil, kot so med, cvetni prah, propolis in matični mleček. Zmanjkalo nam bo naravnega voska, s katerim izdelujemo mazila, sveče in premaze. Nam najbolj poznane čebele živijo v velikih družinah, ki jih sestavljajo po ena matica, približno 1000 trotov in približno 10.000 čebel delavk. Za svoj dom so si izbrale panj, lahko pa bi preživele tudi v kakšen duplu v naravi. Divje čebele so pogosto samotarske in živijo v luknjah v tleh. Čebele se v panju izvalijo iz bube. Na začetku so še mehke in ne morejo pičiti. Potrebujejo nekaj časa, da jim telo otrdi …
Urška Galien


 

slika

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.