Moj planet

Junij 2019

Moj planet - iz marčne številke

Marca v Mojem planetu

Kolibriji

kolibri

Kolibri je lažji kot kovanec za cent, je lahko hitrejši kot sokol selec in gibčnejši od večine ptic. So najmanjše ptice na svetu. Največji tehtajo le 20 gramov, najmanjši, čebelji kolibri, pa manj kot dva grama! Temu primerno so majhna tudi njihova jajca. Najmanjša so velika kot grahovo zrno in jih valijo v gnezdu, velikem za polovico orehove lupine. Tako majhna gnezda lahko namestijo na spodnji del listov ali med trne. Narejena so iz lahkih materialov, ki jih majhne samice lahko prenašajo okoli. Mah, travne bilke in drug rastlinski material zlepijo skupaj s svilnatimi nitmi pajkove mreže. Ker je pajkova svila raztegljiva, se gnezdo lahko razteguje, ko mladički rastejo. Kolibriji so najbolj znani po letalnih sposobnostih. So namreč edine ptice, ki lahko letijo vzvratno in se navpično dvigajo in spuščajo, podobno kot dvigalo. Neverjetno je tudi njihovo lebdenje na mestu, ki ga ne zmotijo niti močni vetrovi ali močan dež. Lebdeti morajo tako, da glava sledi gibanju cveta, iz katerega pijejo sladki nektar. Da lahko tako lebdijo ob cvetu, jim omogoča poseben način letenja. Na sekundo s krili zamahnejo do 80-krat, premikajo pa jih naprej – nazaj v obliki osmice. Zaradi takšnega načina premikanja in hitrosti so pri letenju izredno gibčni. 
 

Fenek, lisica, ki prelisiči vročino

fenek

To je najmanjša lisica, ki se je prilagodila razmeram v puščavi. Tehta največ kilogram in pol in meri 20 cm. Fenki so nočni lovci, hranijo se s termiti, kuščarji, jajci, pticami, pa tudi z listjem, s sadeži in koreninicami; izbirčnost in puščava pač ne gresta dobro skupaj … Pri lovu uporabljajo predvsem voh in sluh, plen pogosto ujamejo s spretnim skokom. Kadar je hrane dovolj, jo skrijejo za pozneje. Pred soncem se umaknejo v brloge, ki jih sami izkopljejo, vanje pa vodi več vhodov. Saharo bi le stežka imeli za raj na zemlji. Če si po naključju sesalec, pa sploh ne! Neznosna vročina podnevi, hud mraz ponoči, povsod naokrog pa samo pesek, pesek, pesek, fatamorgana, pesek … Morda v daljavi kakšna karavana kamel. Toda tudi med sesalci jih je nekaj, ki so se odlično prilagodili na življenje v tako ekstremnih razmerah. Če se ti sredi Sahare zazdi, da je mimo tebe pravkar tekel par uhljev, je možno dvoje: ali si žrtev blagega vročinskega udara – ali pa si videl puščavsko lisico. 


Kako rastline prepoznajo pomlad?

pomlad

Ljubitelji narave, ste že opazili prve znanilke pomladi? Kronice in zvončke, ki so zacveteli na gozdnih robovih, žafrane v gozdu in trobentice na domačih vrtovih? Mogoče že cvetijo mačice ali prve grmovnice? Si se kdaj vprašal, kako rastline vedo, kdaj je čas, da pokukajo na plano? Vse rastline v svojih telesih nosijo genski zapis, ki jim približno pove, kdaj je čas za brstenje in cvetenje. Na primer: žafrani in zvončki cvetijo med prvimi, pogosto že v februarju. Izkoristijo čas, ko drevje še nima listov in je na gozdnih tleh dovolj svetlobe. Ko odcvetijo, lahko še nekaj časa opaziš njihove liste in plodove, potem izginejo do naslednje pomladi. Rastline zaznavajo, kdaj je dan dolg in kdaj kratek. 15. marca je dan dolg malo manj kot 12 ur. Za zvončke, trobentice, vijolice, žafrane, teloh, mačice, lesko in druge rastline, ki brstijo spomladi, je to dovolj. Vrtnice, ki zacvetijo v juniju, potrebujejo dan dolg skoraj 16 ur. Nekatere rastline (jesenski podlesek) cvetijo jeseni, ko zaznajo krajšanje dneva.


 

slika

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.