Moj planet

December 2019

Napoleonska cesta

Kar nekaj slovenskih biserov najdemo tudi onkraj meja – v zamejski Sloveniji. Tokrat smo se odpeljali v Prosek, vasico takoj za slovensko-italijansko mejo, ki je še vedno bolj slovenska kot italijanska

Tam se začne dobre tri kilometre dolga razgledna pot z imenitnim imenom Napoleonska cesta, ki ji ljubkovalno pravijo Napoleonika. 

Italijansko mestece, kjer se govori slovensko


Na kraški rob, visoko nad Tržaškim zalivom, so se naši slovanski predniki naselili že pred stoletji. V Proseku in bližnjem Kontovelu danes živi več Italijanov, a zamejski Slovenci so ponosni ljudje. Če boste iskali Napoleonsko cesto, boste morali bržkone povprašati za smer in kjerkoli lahko spregovorite v slovenščini. Lahko pa sledite oznakam za pohodno pot Alpe Adria Trail, ki od vznožja Grossglocknerja do Jadranskega morja vodi tudi skozi Prosek in po Napoleoniki. 

Pot, ki ji ni bilo usojeno, da bi postala cesta

Že res, da so se tam okoli sukale tudi Napoleonove čete, ko so leta 1797 zavzele Trst. Toda cesto so začeli graditi šele, ko je bil veliki francoski diktator že zdavnaj v izgnanstvu na samotnem otoku Sv. Helena. Traso, ki bi povezala Prosek s Trstom, je načrtoval inženir Vicenti, zato jo uradno imenujejo Vicentinska cesta. Ker je bila gradnja predraga, so jo kmalu opustili in je skoraj sto let samevala. Za sprehajalce in kolesarje je urejena manj kot deset let. 

Bela pot med morjem in nebom
Danes je precej bolj znana bližnja Rilkejeva pot od Devinskega gradu do Sesljana. A z razgledi na morje in vasi, prislonjene ob kraški rob, Napoleonika prav nič ne zaostaja. Skoraj 300 metrov nad Trstom se še pritajeno sliši mestni hrup in občutek miru je po svoje še prijetnejši, kot bi bil v popolni tišini. Na začetku še hodimo po asfaltu, potem pa se pot zoži in po belem pesku pripelje do Opčin, kraške vasi tik nad Trstom.

Svetišče, ki opominja na enotnost narodov 
V obe smeri pot vzame manj kot dve uri časa. Zato ne oklevajte in skočite do mogočnega Marijinega svetišča na Vejni. Steza se tja odcepi kmalu potem, ko zapustite Prosek, in je dobro označena. Ogromno betonsko cerkev so dogradili dobrih dvajset let po drugi svetovni vojni. S tem je tržaški škof Santin izpolnil zaobljubo, ki jo je dal za rešitev mesta, da ga ob koncu vojne ne bi razdejali. Ne bojte se vstopiti, z mogočnostjo vas bo svetišče osupnilo tudi v notranjosti.

Razgled skozi okno v svet


Na poti do cerkve smo se vzpeli tudi na razgledišče nad opuščeno stavbo. Pravijo, da se od tam vidi ves svet. V ozadju se v lepem vremenu svetlikajo Dolomiti, po obali pa se lahko razgledamo od Pirana pa vse do Ogleja. Da, tam se zares zavemo, zakaj se morju reče okno v svet.

Z razgledišča tik nad Napoleoniko se lepo vidi mesteci Prosek in Kontovel, tik ob morju pa se svetlika grad Miramar.

Cesta je na začetku vsekana v skalo, kjer mrgoli plezalcev. 

Marijino svetišče na Vejni se vidi že s ceste ob morju, ko ste tik pod cerkvijo, pa daje še mogočnejši vtis.

Matej Zalar


 

slika

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.