Novosti iz Cankarjeve založbe

Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšlo šest novih knjig: 

• Krčenje Sama Ruglja
• Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik
• Moja olimpijada Ilije Trojanowa
• Luč vojne Michaela Ondaatje
• Z vrta na mizo Primoža Dolničarja
• Zelenjavarica Periše Dugaliča

Tik pred knjižnim sejmom iz tiskarne prihajata še roman:

• O izgubljeni deklici, zaključek Neapeljskega cikla Elene Ferrante
• Zgodovina jugovzhodne Evrope.
   

Podrobneje o knjigi Krčenje Sama Ruglja

V obdobju od 2008 do 2018 se je obseg slovenskega knjižnega založništva zmanjšal na polovico, pozitivni gospodarski kazalniki zadnjih let pa pri slovenski knjigi niso pokazali vidnejših znakov rasti. S tem pa usihanja slovenskega založništva še zdaleč ni konec. Po eni strani prihaja do ugašanja založb, po drugi pa smo priča nadaljnji zameglitvi pogleda na kulturo s strani vsakokratne vladajoče politike. Kaj se je torej zgodilo s slovenskim založništvom v tem obdobju? Kakšno vlogo je odigral trg, kakšno pa slovenska kulturna in izobraževalna politika? Je splošno družbeno dogajanje v zadnjem desetletju pustilo take brazgotine na nakupnih in bralnih navadah Slovencev, da si knjižna panoga ne more več sama opomoči? Rugelj kritično analizira in vrednoti dogajanje v povezavi s slovensko knjigo v zadnjem desetletju ter skuša napovedati bližnjo prihodnost.

Samo Rugelj (1966), urednik revije Bukla in založnik, je doktor založniških študij in avtor številnih strokovnih člankov in knjig. O knjižnem založništvu je napisal monografiji Za vsako besedo cekin? (Cankarjeva založba, 2010) in Izgubljeni bralec (Litera, 2014). Krčenje zaokrožuje spremljanje slovenskega knjižnega trga iz položaja neposrednega udeleženca v različnih vlogah, od avtorja do založnika.

Podrobneje o knjigi Norhavs na vrhu hriba Suzana Tratnik

Ariana Firsen od domnevne materine smrti živi s svojo zlobno teto Kristo. Pravzaprav se je bila zdaj, ko pavzira, prisiljena vrniti iz Ljubljane v te zahojene Privežice. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z drugimi lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje svojo babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba. Veseli se lahko zgolj tega, da je bila ob bližajočem se krajevnem prazniku znova izbrana – kakšna čast! –, da obredno vrti »gajžule«, napravo iz 17. stoletja, s katero so menda spravljali norce k pameti. Toda v resnici se pod to površino dogaja marsikaj ...

Roman Suzane Tratnik se bere kot napeta kriminalka, vendar naj vas to ne zavede: to je neke vrste kriminalka. Toda obenem je tudi zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni.

Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka, publicistka in lezbična aktivistka. Za svoja prozna dela je prejela številne nagrade, leta 2007 tudi nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Roman Norhavs na vrhu hriba je bil nominiran za nagrado modra ptica.