Program knjižnih izdaj 2021 Cankarjeve založbe

Video predstavitev programa knjižnih izdaj 2021 založbe Mladinska knjiga
 

Program leposlovja, ki je še vedno primarna dejavnost Cankarjeve založbe, sta predstavila glavni urednik dr. Aljoša Harlamov in urednik dr. Andrej Blatnik, urednica Nina Žitko Pucer pa je predstavila kuharski program Cankarjeve založbe za letošnje leto. 
 

Izvirno leposlovje urednika Andreja Blatnika

Andrej Blatnik je začel predstavitev s štirimi naslovi izvirnega leposlovja, ki bodo izšli pod njegovo uredniško taktirko. Gre za avtorje srednje in morda starejše generacije, prvi med njimi  je vsem znani Milan Dekleva, večkrat nagrajeni avtor, ki se bo letos predstavil z novim romanom Pet za kvartet. Na duhovit in simpatičen način se Dekleva v romanu sprašuje, kakšna je vloga umetnosti v tem zbezljanem svetu. Drugi avtor, ki ga poznamo ne samo po kulturnem, ampak tudi po političnem delovanju, je Tone Peršak. Po več izdanih delih tokrat prihaja med nas z romanom Praznovanje, v katerem opisuje različne poglede na zgodovino slovenske resničnosti. Praznovanje je srečanje več generacij, ki so se vsaka po svoje odzvale na razkroj socializma in na preizkušnje novega sistema, ki jih je zamenjal. Prvič je v  programu Cankarjeve založbe avtorica, ki s svojimi kratkimi zgodbami redno osvaja nagrade na najbolj prestižnih natečajih, Manka Kremenšek Križman. Zgodbe z naslovom Tujci govorijo seveda o tujcih, tujci pa smo, kar se pokaže skozi branje njenih zgodb, na neki način vsi: ne le tisti, ki pridemo v tujo državo ali iz velikega mesta v malo vas in obratno, ampak je marsikdo tujec tudi v svojem lastnem domu, v svoji družini. To so zgodbe, ki nas bodo pretresle. Naslednja knjiga, ki jo je omenil Blatnik, je 33 esejev Branka Gradišnika, tudi znanega in uveljavljenega ustvarjalca na številnih področjih. V tej knjigi Gradišnik portretira različne znane pa tudi kakšno manj znano osebo iz slovenske kulturne pa tudi širše družbene zgodovine. Na pobudo urednika Blatnika je Gradišnik v tej knjigi poskušal ponoviti tisto, kar je Josip Vidmar naredil s knjigo Obrazi, in sicer na svoj način, ki je seveda zelo drugačen od Vidmarjevega.
 

Izvirno leposlovje urednika Aljoše Harlamova

Kot je poudaril Harlamov, izvirni program, ki ga ureja, prinaša pisano zbirko različnih profilov pa tudi različnih žanrov. Najprej je izpostavil roman, ki bo izšel pod psevdonimom Gorazd Garvas. Gre za roman z naslovom Feuerfrei, ki pripoveduje o zelo neobičajnem mladostniku, odraščajočem v družini brez ljubezni, prežeti z alkoholom. Fant se počasi vrašča v neko ideologijo, v katero ga poskušajo vzgojiti njegovi vrstniki. Skozi fantazije izživlja svoje življenje, svojo pravo osebnost, ki se bliža eksplozivnemu koncu. Naslednja knjiga je nova pesniška zbirka enega najbolj prepoznavnih glasov v slovenski poeziji Janeza Ramoveša z naslovom Folklora. Kot je značilno za Ramoveša, bodo tudi te pesmi napisane v poljanskem narečju. Po besedah Harlamova bo tudi v tej pesniški zbirki nekaj mračnosti, baladnosti, ki je značilna za Ramoveša, pisanju pa bo dodal še kanček humorja in nekakšnega tihožitja. Skratka, gre za poglede na vsakdanje predmete, motrenje narave, intimizem, ki se napaja v impresionizmu iz narave. Z izidom dveh obsežnih knjig se bo Cankarjeva založba poklonila Svetlani Makarovič. Prinašali bosta njene zbrane baladne pravljice, ki so namenjene odraslim; na novo jih bosta ilustrirala Peter Škerl in Tina Dobrajc. V zajetni knjigi bomo izdali še njene izbrane pesmi za odrasle. Spremno besedo bo prispevala dr. Darja Pavlič. Še ena izvirna knjiga, ki jo bo uredil Harlamov, je zbirka esejev Zakaj (ne) pišem Dijane Matković. Gre za zanimivo in dobro znano avtorico, novinarko in esejistko, ki veliko razmišlja o sodobni družbi, o vlogi umetnika in ženske dandanes. In o tem je napisala tudi knjigo esejev. 
 

Prevodno leposlovje urednika Aljoše Harlamova

Aljoša Harlamov je med prevodnimi knjigami, ki jih ureja, izpostavil najnovejši roman Zlagano življenje odraslih avtorice Elene Ferrante. V nadaljevanju pa  še dva izjemna pisca zunaj zbirk: Iana McEwana z enim od njegovih najboljših romanov zadnjih let Stroji kot jaz in angleško pisateljico Hilary Mantel z zelo dolgo pričakovanim zgodovinskim romanom Wolf Hall. Za knjigo je avtorica  prejela številne nagrade, tudi bookerja. Letos bo izšel prvi del trilogije, naslednji dve knjigi pa v naslednjih letih.
 

20 let zbirke Moderni klasiki

V zbirki Moderni klasiki, ki letos praznuje 20-letnico, bo za začetek izšel veliki klasik kriminalnega romana Raymond Chandler. S tem bodo Moderni klasiki v naslednjih letih začeli  predstavljati mojstre kriminalke in drugih popularnih žanrov. Kot je že običajno, bodo knjige iz te zbirke pospremljene s temeljitimi spremnimi študijami. V primeru Chandlerja bo spremno besedo napisal Simon Popek. Kot je dejal Andrej Blatnik, te študije na novo odpirajo poglede na znane in na  bolj neznane pokrajine. Iz bolj neznanih pokrajin imamo dva avtorja Perumala Murugana, pisatelja, ki piše v tamilščini, jeziku, ki ga govorijo v JV Indiji, vendar je Muruganu, ki piše v maloštevilnem 40-milijonskem jeziku, uspelo priti na velike svetovne trge in tam narediti precejšen vtis s svojim romanom, ki govori o težavah patriarhata in napol tradicionalne družbe. Na podoben način nas, po besedah Blatnika, utegne presenetiti tudi tretji prevedeni roman avtorja  iz navidezno manjše literature, to je turška literatura s približno 80 milijoni govorcev. Burhan Sönmez je napisal roman Istanbul, Istanbul, ki je v tem trenutku preveden že v 43 jezikov. Na neki način obuja zgodbe iz 1001 noči. Zaporniki v nekem zaporu namreč premišljujejo še kaj drugega kot o tem, kdaj bodo prišli iz zapora. 

V delu programa Modernih klasikov, ki ga ureja Aljoša Harlamov, bosta izšla dva romana, in sicer Dekle, ženska, drugi britanske pisateljice Bernardine Evaristo. Za ta roman je predlani prejela bookerja. Gre za polifonični roman, ki opisuje življenjske usode 12 zelo različnih posameznikov, predvsem temnopoltih žensk v Veliki Britaniji od začetka 20. stoletja pa do danes. Izšel bo tudi roman čilske pisateljice None Fernández z naslovom Cona somraka. Njen roman pripoveduje o Pinochetovi diktaturi, z njim pa avtorica nadaljuje niz, s katerim nas je osupljal že Roberto Bolaño. Po besedah Harlamova gre za zmes fikcijskega in nefikcijskega, za pripoved, ki govori o zločinu, ki se sprašuje o morali posameznika itd. Tretja knjiga, ki jo je predstavil Harlamov, je esej avtorja Ta-Nehisi Coatesa, ki je napisan kot nekakšno pismo avtorjevemu sinu. V njem sinu polaga na srce, kako naj se vede, da bo preživel v ZDA, kjer vlada strukturni rasizem, naperjen proti temnopoltim. 
 

Zbirki Vilenica in Najst

V zbirki Vilenica bo izšlo pet pesniških zbirk Mile Haugove, lanske prejemnice velike nagrade Vilenice. Harlamov je posebej izpostavil zbirko Najst, v kateri bodo od letos naprej izhajale večinoma slovenske izvirne pripovedi. Letos bo izšel izjemni pustolovski roman Fronta Neli Filipić, ki opozarja na pasti in nevarnosti družabnih omrežij, v katere se ujame skupina mladostnikov neko poletje, ko jim je zelo dolgčas. Druga knjiga ima za zdaj še delovni naslov Obrobne zgodbe, v njej pa bodo trije posamezniki Andraž Rožman (preiskovalni novinar), Nika Kovač (aktivistka) in Klara Širovnik (preiskovalna novinarka) prikazali devet zgodb marginalcev na obrobju. 
 

Zbirka S poti

Z zbirko S poti, ki jo ureja Andrej Blatnik, Cankarjeva založba še naprej krepi potopisje v slovenskem jeziku. Blatnik je za letos napovedal dve knjigi, ki govorita tudi o Slovencih, a ne samo o njih. Prvo z naslovom Fado je napisal Andrzej Stasiuk, eden najbolj znanih poljskih pisateljev in tudi potopiscev. Knjiga prinaša eseje, ki črpajo iz pisateljevih popotnih doživetij. Na podoben način o nas spregovori tudi knjiga Richarda Basseta Zadnji dnevi v stari Evropi. Ta stara Evropa smo namreč mi še za časa socializma. Kot zanimivost je Blatnik navrgel, da je Basset nekaj let preživel v Ljubljani, zaposlen kot hornist v Operi, čeprav je v resnici doktor zgodovine. 
 

Bralna znamenja

V zbirki Bralna znamenja bosta izšli dve knjigi, ena je posvetovanje dveh zelo znanih mislecev, Italijana Umberta Eca in njegovega francoskega kolega, ki se ukvarja bolj s filmom kot s knjigo, a tudi o knjigi ve ogromno. Razmišljata, kakšne knjige smo brali in kakšne bomo brali v prihodnosti. Blatnik je omenil tudi težko pričakovano knjigo domače avtorice Alenke Kepic Mohar, v kateri spregovori o tem, kako digitalno branje vpliva ne samo na naše bralne doživljaje, ampak tudi na izobraževanje otrok. 
 

Zgodovinski program

Harlamov je spregovoril še o zgodovinskem programu Cankarjeve založbe in predstavil monografije, ki bodo izšle letos, ob 30-letnici samostojne države. Knjiga Temelji slovenstva, ki ima 60 poglavij, pripoveduje zgodovino Slovencev, od poselitve Slovanov na  tem območju pa vse do samostojne države. Druga knjiga, ki je povezana s to obletnico, je Trideset let slovenske države: med obljubami in dejstvi Boža Repeta. V njej avtor zasleduje slepo pego v slovenskem zgodovinoslovju, to je osamosvojitev in leta po njej. Harlamov je omenil še dve knjigi iz zgodovinskega programa, ena od njiju je prevodna. Craveri Benedetta je italijanska akademičarka in pisateljica, ki je napisala knjigo Ljubice in kraljice. Že s svojim naslovom poudarja stereotipen pogled, ki ga imamo na ženske, ki so bile blizu oblasti ali pa na oblasti. Gre za pripovedi od Katarine Medičejske pa vse tja do Marie Antoinette. In še ena knjiga, ki jo je izpostavil Harlamov: Ogenj, ki je zajel Evropo. Gre za monografijo Gorazda Bajca in Boruta Klabjana o požigu Narodnega doma v Trstu. Knjiga bi morala iziti že lani, a so razmere preprečile njen nastanek, saj arhivi zaradi covida niso bili dostopni. Letos bo izšla z enoletno zamudo, a bo še vedno zelo aktualna.  
 

Kuharski priročniki

Urednica kuharskih knjig Nina Žitko Pucer je iz svojega programa izpostavila dve kuharski knjigi: Narava v kuhinji avtorjev Alenke in Lovra Rozmana ter knjigo Saša Šketa z naslovom Repa in krompir s podnaslovom Najbolj prizemljena veganska kuharica!

V  knjigi Narava v kuhinji avtorja predstavljata številne divje rastline, ki rastejo izredno blizu, le nabrati nam jih je treba, in recepte, kako jih pripraviti v jedeh. Zakaj si ne bi privoščili kokosovih valentinčkov z jelšo, ajdovih štrukljev z vijolico, bograča z vrbo ali ocvrli mehkega osata. Pripravili pa si boste lahko tudi likerje in dišečo domačo kozmetiko. 

Sašo Šketa, avtor knjige Repa in krompir, je znan po zdravih presnih in veganskih dobrotah, sam je že dolga leta vegetarijanec. Opazil je, da pri Slovencih strmo narašča priljubljenost receptov brez sestavin živalskega izvora, torej veganskih receptov, zato se je odločil za knjigo, v kateri bo okrog 80 receptov s sestavinami, ki so nam lahko dostopne, dodal jim bo razlage, postopke in čudovite fotografije. Med njimi bodo recepti za jedi, kot so: dušena repa z matevžem, kmečke murke, slastni veganski čufti …  
 

Prelistajte tudi Program izdaj 2021