Tri novosti Modernih klasikov

Evelyn Waugh: Ekskluziva

Ko revnega mladega podeželana uredniki zamenjajo za razvpitega pisca in ga pošljejo kot dopisnika v fiktivno afriško državo, iz katere naj bi poročal o »obetavni vojnici«, se tam zaplete v verigo bizarnih dogodivščin. Izjemna satira, ki si je z neprizanesljivim humorjem navdušila širok krog bralcev.
 
Leta 1938 objavljeni roman (v izvirniku naslovljen Scoop) je satira o novinarstvu. Waugh je roman pisal deloma iz osebnih izkušenj, ki jih je popisal v knjigi Waugh in Abyssinia (1936), na resničnih osebah pa so zasnovani tudi lik časopisnega magnata in vrsta drugih oseb, v katerih danes zlahka prepoznavamo naše sodobnike. Waugh, mojster satire, upodablja dogajanje z neprizanesljivim humorjem, kar je romanu prineslo širok bralni odziv in ga uvrstilo na številne lestvice najboljših knjig našega časa.
Evelyn Waugh (1903–1966) velja za enega osrednjih angleških avtorjev 20. stoletja. V slovenščino sta prevedena romana Vnovič v Bridesheadu in Prgišče prahu.

Emmanuel Dongala: Puška v roki, pesem v žepu

Majela dja Majela med čakanjem na usmrtitev razmišlja o življenju. Kako se je lahko razgledani revolucionar in aktivist izrodil v slabega oblastnika, skorajda tirana?

Puška v roki, pesem v žepu je roman, ki skuša ujeti kolektivno izkušnjo (neo)kolonializma in apartheida, posledici evropskega rasizma.
 
Majela dja Majela med čakanjem na usmrtitev v spominu znova prehodi svojo življenjsko pot. Ta ga je vodila z univerze med partizane, v oborožen protikolonialni boj, pa v izgnanstvo, od koder se je vrnil v rojstno vas, dokler ni nazadnje po volji ljudstva postal predsednik in se prelevil v avtokrata. Na kateri točki te poti je izbral napačno smer? Kako se je lahko idealistični, razgledani revolucionar in aktivist, pripravljen dati življenje za boljši svet, izrodil v slabega oblastnika, skorajda tirana?
Puška v roki, pesem v žepu je nekakšna enciklopedija diskurzov v Afriki in o Afriki; je esejistični, pikareskni, tudi vojni ali celo politični roman, ki skuša ujeti kolektivno izkušnjo (neo)kolonializma in apartheida, posledici evropskega rasizma. Bralcu jemlje sapo z drznimi opisi gverilskega boja ter z neusmiljeno, satirično, a hkrati razumevajočo analizo mehanizmov politične moči.
Emmanuel Boundzéki Dongala (1941) je eden najvidnejših kongovških pisateljev, predavatelj frankofonskih književnosti in kemije. V svoji prozi se posveča vprašanjem družbene in politične modernosti, zgodovinskih procesov v Afriki v 20. Stoletju ter razmerju med afriškimi in afroameriško kulturo. Zanjo je prejel številne nagrade, za roman Puška v roki, pesem v žepu ugledno nagrado Ladislasa Dormandija.

Ilias Venezis: Številka 31328

Številka 31328 je avtobiografski roman Iliasa Venezisa, ki literarno popisuje avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije v grško-turški vojni (1919–1922). Za komaj osemnajstletnega Iliasa to pomeni štirinajst mesecev pekla.
 
Najprej jih sestradane, žejne, bolne in kmalu povsem izčrpane ženejo v notranjost Anatolije. Na tej poti so na milost in nemilost prepuščeni pripeki ter maščevalni okrutnosti vojakov in lokalnega prebivalstva, tako da za sabo nenehno puščajo davek smrti. Nato pa jih v delovnem taborišču »posojajo« za suženjsko delo okoliškim kmetom, njihovo razosebljenje pa gre tako daleč, da se ujetniki razveselijo celo tega, da postanejo (vsaj) številke … Pretresljiva pripoved, ki ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar sredi trpljenja odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično.
Iliasa Venezisa (1904–1973), s pravim imenom Ilias Melos, uvrščamo med najpomembnejše grške pisatelje t. i. generacije tridesetih. Poleg romanov in drame je napisal še vrsto zbirk kratkih zgodb, potopisov ter tri zgodovinska dela; izredno priljubljen pa je bil tudi med bralci. Po romanu Številka 31328 je Nikos Koundouros leta 1978 posnel film 1922.