Bila je sobota zjutraj, 15. aprila lani, ko je Xisco Gràcia Lladó v bližini ustja jame Cova de va Piqueta s tovornjaka raztovoril jeklenke s kisikom. Xisco in njegov stari prijatelj Guillem Mascaró sta tistega dne nameravala raziskati podvodni jamski sistem na španskem otoku Majorka. 
isco se je z jamskim potapljanjem ljubiteljsko ukvarjal že več kot 20 let. Čokati 54-letni ločenec in oče dveh otrok je užival v kartiranju številnih otoških predorov in podvodnih dvoran. S svojimi odkritji je dopolnjeval vse bogatejšo zbirko znanstvene literature o jamah na Majorki.
Guillem, vitki 54-letni domačin, se je potapljal že desetletja, z raziskovanjem jam pa je pričel leta 2003. Veselil se je potapljanja z Xiscom, enim najizkušenejših jamskih potapljačev na Majorki.
Xisco je razgrnil zemljevid in pokazal na območje približno 900 metrov od vhoda v jamo. “Tu so podzemne dvorane,” je dejal Xisco, “in še nihče jih ni raziskal.” Xisca je vznemirjala misel na to, da bo te podzemne prostore prvi videl prav on.
Ob vstopu v jamo ju je pozdravil vlažen zrak in zdrsnila sta v temo. Xisco si je za pas pritrdil štiri jeklenke zraka in tri steklenice podal Guillemu. Zadovoljen, da imata ustrezno količino zraka – dovolj, da prideta v notranjost, raziščeta, se vrneta in še za dodatno uro v primeru zapletov ‒, si je Xisco namestil regulator za zrak na usta in potisnil glavo pod vodo. Guillem mu je sledil.

LIA GRAINER (2018/6)
Celoten članek si lahko preberete v junijski številki revije Reader’s Digest na strani 44.