Otroštvo

Roald Dahl je hodil v osnovno šolo St. Peter blizu kraja Weston-super-Mare, na kateri je bilo okoli sedemdeset fantov, starih med 8 in 13 let. V tej šoli ni bilo nobenih deklet. Živel je v internatu daleč stran od doma.

Šole in internata ni maral, saj so bili fantje, ki so hodili tja, ves čas podvrženi trpinčenju starejših učencev. Tudi učitelje je doživljal kot grobe in nepravične.

Pisatelj v otroških letih ni bil najboljšega zdravja. Pogosto je zboleval in je bil v oskrbi zdravnika v internatu, mama mu je od doma pošiljala zdravila.

Pravila v šoli in internatu so bila zelo stroga, vsi prekrški so bili kaznovani. Kaj se za otroke (še posebej iz premožnejših družin) spodobi in kaj ne, je bilo v tistem času v Angliji zelo jasno — veliko pravil in malo svoboščin.

Doma pri Dahlovih pa ni bilo tako. Roaldova mama se ni vznemirjala, če so otroci tekali naokoli, plezali po drevesih, ni je motilo, da so bili divji, poredni in so govorili grde besede. Roald Dahl je bil vse življenje znan po svoji neposrednosti in po tem, da nikoli ni kaj prida upošteval pravil obnašanja v družbi.

Pisatelj je v otroštvu počitnice preživljal na Norveškem, pri maminih in očetovih sorodnikih. Mama je otrokom puščala veliko svobode, zato je Roald že zelo zgodaj s polbratom sam pohajkoval naokoli, se po razburkanem Severnem morju vozil z majhnim čolničkom, lovil ribe in se sončil.

Mama je otrokom ob večerih pripovedovala zgodbe — včasih si jih je izmišljevala sama, včasih pa jim je govorila to, kar je v otroštvu poslušala ona: norveške mite, legende in pravljice, polne čarobnih, čudnih, strašljivih bitij.

Tudi srednje šole Roald ni maral. Zopet je bila ta daleč stran od doma, v kraju Repton. Živel je v internatu. Predstavljajte si, da bi morali zjutraj pred poukom vsak dan obleči tole: progaste hlače na črto, telovnik, frak, srajco s poškrobljenim ovratnikom s posebnim kovinskim gumbom, zelo sijoče črne usnjene čevlje in slamnik. Uf.

Tudi na srednji šoli je bil Roald izpostavljen trpinčenju vrstnikov in učiteljev, a glede na to, da je bil med največjimi v internatu, se je znal ubraniti in ohraniti svoj mir. Učitelji o njem niso imeli najboljšega mnenja, trdili so, da je neumen, počasen, otročji, vedno namrgoden in neroden.

V internatu je imel zelo malo prijateljev, večino prostega časa se je sam potepal po naravi v okolici, lovil ribe in opazoval ptice. V tistem času si je našel tudi hobi: fotografiranje. Ogromno časa je preživel v temnici, kjer je razvijal svoje fotografije.

Nihče na njegovi šoli ni vedel, da ima Roald svoj motor. Ko si ga je kupil, ga je skril na bližnji kmetiji in se z velikim užitkom vozil po Reptonu, ne da bi ga kdo prepoznal — nihče ni niti pomislil, da se za z velikimi očali, čelado, starim plaščem in škornji skriva prav on.

V bližini šole v Reptonu je bila tovarna čokolade Cadbury in dijaki, med njimi tudi Roald, so bili povabljeni, da jo poskušajo — Roald je bil nad tem še posebej navdušen.

Fotografije iz otroških in šolskih let si lahko ogledaš tukaj.

Jubilejni komplet

Darilo pri kompletu Roald Dahl

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.