PLEMIŠKE KORENINE
Valvasorji so prišli na Kranjsko iz Italije. Zadnji »italijanski« Valvasor, brez moških potomcev, je del premoženja ter ime zapustil zvestemu kranjskemu služabniku. V nadaljevanju te rodbine se je kot dvanajsti od sedemnajstih otrok rodil Janez Vajkard Valvasor.
Z VOJSKO PO SVETU
Mladi Valvasor je po šolanju pri jezuitih svoje znanje in izkušnje celih 14 let nabiral na vojaških potovanjih. Že takrat se je pokazala njegova velika vedoželjnost. Opisovali so ga kot moža vsestranskih zanimanj, zdrave presoje, poguma ter odločnosti.
IZUMITELJ IN PIONIR ZNANOSTI
Vse svoje življenje je presenečal z naprednimi idejami. Bil je strasten raziskovalec Cerkniškega jezera, izumil je priročnejše ulivanje bronastih kipov v enem kosu, prvi je zasnoval načrt za predor pod Ljubeljem ...
URESNIČIL NAČRTE IN PRIŠEL »NA KANT«
Spoznanje, da se o njegovi domovini zunaj njenih meja ve zelo malo, je Valvasorja spodbudilo k ambicioznemu opisu dežele, ki ga je uresničil v Slavi vojvodine Kranjske. Žal je moral zaradi visokih stroškov tiska prodati grad Bogenšperk in druga posestva. Zadnja leta je preživel v Krškem.
V ODLIČNI DRUŽBI DRAWINA, NEWTONA, EINSTEINA …
Ena najpomembnejših znanstvenih ustanov, Royal Society (Kraljeva družba) iz Londona, ga je 1687. leta izvolila za svojega člana. Najbolj znani člani te elitne ustanove so na primer Charles Darwin, Isaac Newton, Albert Einstein in številni nobelovci.
BIBLIOFIL, ZBIRATELJ, TISKAR
Bil je lastnik mogočne knjižnice, ki je vsebovala vsa pomembna znanstvena dela tistega časa. Hranil jih je na gradu Bogenšperk, kjer je zasnoval muzej starin. Tu je prav tako ustanovil lastno grafično podjetje, eno prvih tiskarn na naših tleh.
