Dokumentirani mejniki zgodovine

Knjiga priča o častitljivi starosti naroda, odločilnih trenutkih, pomembnih odločitvah na poti do njegove osamosvojitve in svobode, rabi slovenščine, razvoju narodne ideje ... Knjiga ovrže tudi nekatere zmotne trditve in prikazuje dogodke v luči modernega zgodovinopisja. 
 

Urednik in avtorji o Temeljih slovenstva

Poglejte video, v katerem o knjigi in njeni vsebini govorijo urednik Aljoša Harlamov in soavtorji, ugledni slovenski strokovnjaki za zgodovino Peter Štih, Luka Vidmar in Aleš Gabrič.

Novi pogledi in poudarki

»Si slovenskega rodu, te ne vprašam, kam, čemú, kadar boš prišel domú …« France Prešeren

Od naselitve do prvih zametkov državnosti

Naselitev Slovanov. Ogrožanje Istre in Italije

Slovani so v 6. stoletju poselili prostor Vzhodnih Alp in prodirali proti jugu. Pismi papeža Gregorja Velikega sta najzgodnejši pričevanji o Slovanih na pragu Italije. Izražata zaskrbljenost, ker so »s prihodom v Istro že začeli vstopati v Italijo.«

Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev

Leta 870 v Salzburgu napisana Conversio Bagoariorum et Carantanorum je najpomembnejši vir za zgodovino vzhodnoalpskega in zahodnopanonskega prostora v zgodnjem srednjem veku in tukajšnje pokristjanjenje v 8. in 9. stoletju.

Slovensko ali Slovansko?

Karantanci so prvi živeli v državni organizaciji in bili tudi prvi pokristjanjeni. Tudi na silo. Zato so verjetno nastala nabožna besedila v latinici in v ljudskem jeziku – Brižinski spomeniki – za potrebe krsta in poduka v veri in krščanstvu. Brižinske spomenike so si prisvajali tudi drugi narodi.

Z izjemnimi podvigi v elitni družbi narodov. Novi pogledi, reforme. 

»Vsem Slouenzom / gnado / myr / mylhoſt …« 

Po sklenitvi verskega miru (l. 1555) se je protestantizem razmahnil tudi pri nas. Leta 1550 je izšla prva tiskana slovenska knjiga, Trubarjev Katekizem. Istega leta še Abecednik. Leta 1566 je izšla Otročja biblija Sebastjana Krelja, leta 1584 pa sta izšli slovnica Adama Bohoriča in Biblija Jurija Dalmatina. 

Zametki slovenske znanosti

Mojstrovina Slava vojvodine Kranjske, 1689, je temeljno delo o naših krajih in njegovih ljudeh. Obsega 4 zvezke/knjige, skupaj 3532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je moral zaradi stroškov pri tisku prodati grad Bogenšperk in rojstno hišo v Ljubljani. Ostal je tako rekoč brez vsega. 

»Imamo svobodo misliti« Anton T. Linhart

Ustanovljeni sta bili prva javna znanstvena – Semeniška knjižnica v Ljubljani – in prva znanstvena akademija. Anton T. Linhart je napisal Poskus zgodovine Kranjske, ideološko najpomembnejše besedilo slovenskega preroda.

Prerod in narodno prebujenje v 19. stoletju.

France Prešeren in njegov krog

Ambiciozne cilje v kulturi in književnosti si je zadal krog izobražencev okoli Matije Čopa in Franceta Prešerna, ki se je zavzemal za književnost na visoki umetniški ravni in bojeval tudi druge bitke. Znamenita črkarska pravda z zmago Prešernovega kroga je potekala med letoma 1831 in 1833.      

Prvi prikaz meje slovenskega jezika in ozemlja

Glavni kriterij pri zarisovanju nacionalnih meja je bil jezik. Toda ozemlja slovenskega jezika sredi 19. stoletja ni bilo lahko zamejiti, zlasti ne med slovenskim in hrvaškim prostorom. Zemljevid je bil ob natisu prepovedan, njegov avtor Kozler pa obtožen hudodelstva.

Prelomni podvig: javno delovanje žensk

Slovenke so si v želji hoditi v korak s časom in pripadati bolj radikalnim evropskim tokovom zgradile lastno časopisno in literarno ognjišče (časopis Slovenka, 1897–1902). Literarno udejstvovanje jim je odprlo pot tudi v slovensko nacionalno gibanje. Prva urednica časopisa je bila Marica Nadlišek - Bartol.

Skozi stoletje vojn do lastne države

Od Avstrije proti Jugoslaviji – prvi elementi državnosti

Avgusta 1918 je bil ustanovljen v Ljubljani narodni svet. Nastala je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, že 1. decembra 1918 pa Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jeseni 1918 je general Rudolf Maister z bliskovito akcijo razpadajoči monarhiji iztrgal Maribor in ozemlje – in določil severno mejo, kakršno imamo še danes.

Odporniško gibanje in boj za kulturo

Druga svetovna vojna je povzročila razkosanje Slovenije med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Slovenci v zgodovini še niso bili tako ogroženi, saj so jim okupatorji namenili etnocid. Največ odzivov na aktualni položaj se je razvil med sodelavci osvobodilnega gibanja, sprva v ilegalnem tisku in radiu.

Himna samostojnosti in svobodi

Padec berlinskega zidu je pomenil simbolni začetek demokratizacije v državah vzhodno od železne zavese. Najbolje je bila nanj pripravljena Slovenija, kjer se je že sredi 80. let uveljavil odprt dialog med oblastmi in intelektualno opozicijo, ki je v 57. številki Nove revije objavila prispevke za slovenski nacionalni program.

Država majhnega naroda stopi med velike

Prve večstrankarske volitve so bile leta 1990. Zmagala je koalicija novih strank Demos, ki jo je vodil Jože Pučnik. Predsednik vlade je postal Lojze Peterle, predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik skupščine pa France Bučar. Leta 1991 postane Slovenija prvič v zgodovini neodvisna država. Leta 2004 se pridruži Evropski uniji.