V času, ko so trgovine zaprte, lahko našo ponudbo varno in udobno nakupujete prek spleta, telefona ali elektronske pošte. Preverite.

Japonska danes

V sodobnih delih japonske literature je čutiti pridih starodavne tradicije, ki pa se pogosto prepleta z najsodobnejšo tehnologijo.

Vsakdanje situacije znajo japonski pisci opisati kot izbrane nadrealistične posnetke, v katerih so glavni junaki skoraj nezemeljska bitja na poti do samospoznavanja in osvoboditve. Odlični literarni predlogi za vse, ki bi radi poznali še druge japonske pisce, ne le Harukija Murakamija (mimogrede, klasike japonske književnosti spoznate tu).

Kazuo Ishiguro je bil rojen v Nagasakiju, nato pa se je družina zaradi očetove službe preselila v Veliko Britanijo, ko je bil star pet let. Za svoja dela je prejel številne nagrade, med drugim tudi Bookerjevo nagrado in lansko leto Nobelovo nagrado za literaturo. V utemeljitvi je komisija za podelitev nagrade zapisala, da mu jo podeljujejo za romanopisje z »izjemno emotivno močjo, v katerem razkriva brezno, ki se skriva izza našega iluzornega občutka povezave s svetom«.

Ostanki dneva
Kazuo Ishiguro

Ostanki dneva (1989) so nesentimentalna pripoved o obžalovanju, ki jo bralec bere, kakor bi lupil votlo čebulo.

Srečko Fišer, prevajalec knjige Ostanki dneva, je v članku za Delo o njem med drugim povedal tudi, da mu je med prevajanjem roman nemudoma zlezel pod kožo.

Roman Ostanki dneva je zgodba, ki jo zadržano pripoveduje uslužbenec lorda Darlingtona butler Stevens, ki je do konca zavezan svojemu poklicu. S številnimi podrobnostmi opisuje svoje življenje, v katerem je zvesto služil lordu, tudi za ceno lastnih čustev do nekdanje sodelavke.

Kot prvoosebni pripovedovalec se sprašuje, kakšno korist bi imel od tega, če bi gledal nazaj in si očital, ker se njegovo življenje ni zasukalo čisto tako, kot si je želel. Zadostuje to, da poskusiš doseči, da bodo skromne moči uporabljene za kaj pravičnega in častnega.

Hiromi Kawakami je na Japonskem priljubljena pisateljica, poznana tudi kot literarna kritičarka in provokativna esejistka. Za roman Aktovka je leta 2001 prejela Tanizakijevo nagrado, po prevodu v angleščino (pod naslovom Strange Weather in Tokyo) pa je bila leta 2014 uvrščena med finaliste Independentove nagrade za prevedeno leposlovje.

Aktovka
Hiromi Kawakami

Nekega dne Tsukiko, ženska sredi tridesetih, sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine. Odkrijeta, da sta si v marsičem podobna, še zlasti v predajanju dobri hrani in pijači.

Roman Aktovka je preprosta ljubezenska zgodba, ki govori o Tsukiko, ženski sredi tridesetih, ki v svojem priljubljenem pubu sreča nekdanjega profesorja japonščine. Odkrijeta, da sta si v marsičem podobna, še zlasti v predajanju dobri hrani in pijači. Tsukiko, ki jo profesorjeva drugačnost prične privlačiti, se vanj kmalu zaljubi. Sprva ji profesor čustev ne vrača, a to se kmalu spremeni …

V opisih njunih obiskov puba najdemo številne japonske jedi. Profesor in Tsukiko med drugim večkrat naročita tudi praženo lotosovo korenino.

Banana Yoshimoto (s pravim imenom Mahoko Yoshimoto) je s svojo literaturo na Japonskem povzročila pravcato »bananamanijo«. Pod vplivom očeta, znanega japonskega pesnika in filozofa, ter sestre, priljubljene risarke mang, je začela pisati že s petimi leti, zaslovela pa je z romanom Kuhinja. V svojih romanih, ki se vsi dogajajo na Japonskem, daje glas mladim na težkem prehodu iz najstniške dobe v odraslo. Spomini, čustva, preizkušnje in stiske sodobnega sveta – to so specialitete avtorice, ki med drugim obožuje bananine cvetove (po katerih si je tudi nadela ime).

Banani Yoshimoto se ime »Banana« zdi ljubko in tudi odločno obojespolno. In še dodatno: nad tem sadežem je navdušena do take mere, da ima tudi tatu banane na desni nogi.

Adijo, punca
Banana Yoshimoto

»Cugumi je zlobna, neolikana in grdih besed, sebična in pretkana razvajenka.« Njena sestrična Maria je morda edina, ki ji bolehna najstnica zaupa. Kaj bo še ušpičila?

Adijo, punca je nedvomno delo prodorne opazovalke človeške narave. Maria se iz obmorskega letovišča, kjer je živela z bolehno sestrično Tsugumi, preseli v Tokio. Tam začne spoznavati študentsko življenje in se soočati z odraščanjem. Še prej pa med preživljanjem zadnjega poletja s sestrično pride do novih spoznanj o domu in družini.

Japonski pesnik in esejist Takashi Hiraide je bil za svoje prvo prozno delo Pride mačka na obisk (2001) nominiran za prestižno Mishimovo nagrado, knjiga pa je bila velika uspešnica v Franciji in ZDA.

Avtobiografsko zasnovano kratko, nežno in lirično prvoosebno izpisano delo Pride mačka na obisk, ki se dogaja v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, se vrti okoli mladega poročenega para brez otrok, ki se preseli v najeto hišo, kjer ju začne obiskovati sosedova mačka Pikica.

Pride mačka na obisk
Takashi Hiraide

Pride mačka na obisk je prvoosebna pripoved moškega sredi tridesetih, ki z ženo – njunih imen nam avtor ne razkrije – živi v najeti hiški z vrtom na posestvu starejšega premožnejšega para v mirnem koncu Tokia.

Ta mala sprememba začne vplivati na pripovedovalca, sicer urednika v založbi, ki si želi na svoje, in njegovo ženo, ki kot lektorica tudi dela v založništvu, saj ob tem, kar dela in razmišlja tudi sam, vestno beleži mačkine obiske in premike ter iz tega plete svojevrstno mačkino prejo. Roman, ki govori tudi o tem, kako se literarne zgodbe odvijajo povsod okoli nas.

Shūsaku Endō je eden najpomembnejših japonskih pisateljev 20. stoletja, pri nas ga poznamo po romanu Molk, po katerem so posneli tudi film.

V zgodovinskem romanu Samuraj preplete svetovne zgodovinske okoliščine z usodo skromnega, nizkega samuraja. Glavni junak romana je resnična zgodovinska oseba, samuraj Hasekura Rokuemon, ki ga je japonski šogun leta 1613 poslal na diplomatsko odpravo, da bi sklenil trgovski dogovor z Evropo v zameno za pravico evropskih misijonarjev do širjenja krščanstva na Japonskem. Japonski odposlanci so bili na poti sedem let, a pogajanja so bila zaman. V tem času so se politične razmere na Japonskem spremenile in ob vrnitvi na Japonsko, leta 1620, je bil Hasekura Rokuemon skupaj s celotno družino žrtev preganjanja.

Samuraj
Shusakuja Endo

V zgodovinskem romanu Samuraj (Samurai, 1980) Shusaku Endo (1923-1996) pripoveduje o resnični zgodovinski osebi, samuraju Hasekuri Rokuemonu.

Menu