Dobri prednik

Kako dolgoročno razmišljati v kratkoročnem svetu

Živimo v instantnem času političnega oportunizma, lažnih novic in brezumnega potrošništva. Tako kot smo sami podedovali bogastvo iz preteklosti, bi ga morali predati tudi potomcem.
 

Filozof Roman Krznaric o knjigi Dobri prednik

Kako bomo zares dobri predniki prihodnjim rodovom?

Knjiga je namenjena današnjim in prihodnjim rodovom, ki v današnjem negotovem, surovem in nepredvidljivem času pomeni blagodejni prehod od diktature neoliberalizma k humanizmu. S kratkoročnim razmišljanjem naša civilizacija sproža kritična moralna, gospodarska, pravna, politična in ekološka vprašanja, ki našim potomcem ne jamčijo sveta, v kakršnem bi želeli živeti. 
 

Živimo v obdobju patološke kratkoročnosti

Prevladujoča sila današnjega časa je kratkoročnost. Politiki komaj vidijo dlje od naslednjih volitev, trgi rastejo in padajo v špekulativnih balonih, podjetja se borijo za pozitivne bilance naslednjega četrtletja, … Hitra hrana, socialna omrežja, hitra moda itd. so vse iskanje kratkoročnih zadovoljitev z dolgoročnimi negativnimi posledicami na svet. »Takoj zdaj« je mantra sodobnega časa, ki diktira naše odločitve in način kako živimo.  
 

Čas je za posodobitev svetopisemskega poziva

Kar nujno potrebujemo, je ponižnost do globokega časa in načrtovanje v daljno prihodnost, da bomo lahko zares dobri predniki prihodnjim rodovom. Čas je za posodobitev svetopisemskega poziva naj bomo dobri samarijani – v 21. stoletju bi morali ta poziv prilagoditi sodobnemu času v - bodimo dobri predniki.

»Dobri prednik je poln razkritij za vsakogar, ki mu je mar dediščine, ki jo bo pustil za seboj. To je knjiga, za katero nam bodo otroci naših otrok hvaležni.« – The Edge (David H. Evans), U2
 

Roman Krznaric, eden najslavnejših sodobnih filozofov

Sodobni filozof in sociolog hrvaškega rodu Roman Krznaric je rojen v avstralskem Sydneyju. Študiral je filozofijo, politične vede in ekonomijo na kolidžu Pembroke univerze v Oxfordu, magistriral je iz politike Srednje Amerike na Inštitutu latinskoameriških študij na univerzi v Londonu ter opravil doktorat iz področij javne uprave na univerzi v Essexu. Ukvarjal se je s humanitarnimi dejavnostmi in varstvom človekovih pravic ter predaval politične vede in sociologijo na univerzah v Essexu, Cambridgeu in Londonu. Leta 2008 je bil eden od fakultetnih ustanoviteljev izobraževalnega projekta The School of Life, kjer je kot svetovalec in profesor sodeloval do leta 2012, po tistem pa se je posvetil pisanju. Poleg knjige Dobri prednik je tudi avtor knjig The Wonderbox: Curious Histories of How to Live (2011), Empathy: Why It Matters and How to Get It (2014), Carpe Diem Regained: The Vanishing Art of Seizing the Day (2017) in drugih.

V Dobrih zgodbah preberite še intervju z avtorjem Naša usoda ne bi smela biti v zvezdah.