S poezijo v praznične dni

Nezbrani komadi

Po uspešnicah Komadi in Drugi komadi so zdaj med nami še Nezbrani komadi, ki prinašajo 222 pesmi. Kot pravi avtor izbor Andrej Ilc, ne gre za antologijo, temveč kompilacijo, ki se je samovoljno izluščila iz prebranega, včasih tudi slišanega.

Poleg podvojenega obsega se Nezbrani komadi od predhodnic razlikujejo predvsem po tem, da vsebujejo izključno sodobno slovensko in svetovno poezijo (Emily Dickinson in Rainer Maria Rilke sta seveda naša sodobnika!). V knjigi je več kot desetina novih, povečini še neobjavljenih prevodov, kar nekaj jih je nastalo posebej za to knjigo.

»Nezbrani komadi, mislim, bolj kot predhodnici izražajo nemirni, negotovi utrip tega časa, 'epohe, ki je politična' (Wisława Szymborska) in kot vsaka prejšnja epoha nesrečna po svoje. A ravno poezija zmore iz partikularnosti konkretnega zgodovinskega časa izluščiti bistveno in najti stik z večnostjo, zato še vedno prebiramo pesmi preteklih dob in zato bo, upam, ta knjiga zanimiva tudi čez leta.« Andrej Ilc

Guillaume Apollinaire: Alkoholi

Alkoholi Guillauma Apollinaira so ena ključnih pesniških zbirk zgodnjega 20. stoletja, med najbolj znamenitimi je pesem Cona. Pričujoča izdaja prvič v slovenščini prinaša celotne Alkohole.

Guillaume Apollinaire (1880–1918) je eden najizvirnejših pesnikov zgodnjega 20. stoletja. Kot pisec ritmično pravilnih in rimanih pesmi se kaže kot dedič in nadaljevalec novoromantične estetike, po drugi strani pa se na provokativen in izviren način že poloti razdiranja tradicionalne estetike. V svoji kratki karieri je objavil prelomni zbirki Alkoholi (1913) in Kaligrami (1917), v katerih je drzno slogovno eksperimentiral in kot eden prvih spregovoril o tematiki modernega sveta, ki je dotlej ni bilo zaslediti v poeziji. Utiral je pot prevaranim nadaljevalcem, kakršen je bil naš Srečko Kosovel, ki je zapisal: »Zdi se mi, da vstaja proti goli formi in frazi nov svet, tako vsaj slutim, globok in resen. Apollinaire je lep, gibčen in prožen v izrazu, estetičen v profanosti.«

Janis Ritsos: Korenine sveta

Zbirka Korenine sveta je prva knjižna predstavitev Janisa Ritsosa v slovenščini. Iz ogromne zapuščine  njegovih pesmi, ki so zbrane v sto sedemnajstih knjigah poezije, so v pričujoči zbirki (i)zbrane krajše pesmi, urejene po letu nastanka.

Janis Ritsos (1909–1990) spada v kanon velikih grških pesniških imen, kot so Konstantin Kavafis, Jorgos Seferis ali Odisej Elitis. Pisal je vse življenje, pesmi pa so mu služile kot dnevnik in tolažba. »Podobne so majhnim zrcalcem, v katerih so shranjeni skoraj fotografski pobliski iz pesnikovega življenja, pa tudi njegovi notranji odzivi tako na lepoto kot na grotesknost, trpljenje, krivice in revščino. Iz Ritsosovih pesmi na splošno veje globok humanizem, ljubezen do sočloveka in vsega, kar je človeško,« je zapisala prevajalka Jelena Isak Kres.

Louise Glück: Onkraj noči

Pri Mladinski knjigi je v zbirki Nova lirika leta 2011 izšel izbor poezije letošnje Nobelove nagrajenke Louise Glück z naslovom Onkraj noči. Izbor zajema po nekaj avtoričinih pesmi iz vseh njenih pesniških zbirk razen iz prvenca. Zbirka je bila pred kratkim ponatisnjena in je zdaj spet na voljo ljubiteljem poezije.

Louise Glück (1943) je ameriška pesnica, ki jo je njen sodobnik Robert Hass označil za »eno najbolj čistih in dovršenih liričnih pesnic našega časa«. Njena intimistična pisava se odlikuje po dovršenosti in občutljivi angažiranosti za takšne teme, kot so izguba, osamljenost, odnosi, ločitev in smrt. Za zbirko Divja perunika je leta 1993 prejela Pulitzerjevo nagrado, med letoma 2003 in 2004 pa ji je pripadel naziv ameriškega poeta lavreata, letos pa je prejela še Nobelovo nagrado.