Najhitrejše živali na svetu

Najhitrejše živali na svetu

Medaljo za najhitrejšo žival je težko podeliti. Vas zanima, kdo so zmagovalci?

Po navadi razmišljamo o tem, kdo najhitreje teče, a se mnogo živali giblje hitreje kot tekači. 

Najhitrejše so pravzaprav nekatere ptice in žuželke med letom, plenilci med lovljenjem plena pa so sposobni gibov, ki trajajo le nekaj tisočink sekunde.
 

Najhitrejši na kopnem

Nobena skrivnost ni, da je najhitrejši tekač gepard. Največja hitrost, ki jo lahko doseže, je okoli 120 km na uro, vendar je še bolj občudovanja vredno, da lahko v treh sekundah pospeši z nič na skoraj 100 km na uro. Takšni izbruhi hitrosti ga vsakič zelo izčrpajo in mora počivati, preden se spet odpravi na lov. 

Naslednji po hitrosti so tekači, ki so lahko plen velikih mačk. Vilorog ali ameriška antilopa in afriška skokonoga gazela lahko tečeta s hitrostjo skoraj 90 km na uro. Njuna prednost pred plenilci je ta, da lahko tako hitro tečeta dalj časa kot mačke. Skokonoga gazela se kljub temu skuša izogniti napadom plenilcev tako, da se pred njimi postavlja s skoki v višino, visokimi do dva metra, ki imajo enostavno sporočilo: »Ne boš me ulovil.«

Podobne hitrosti dosegajo tudi konji ameriške pasme quarterhorse, ki so zato zelo priljubljeni v tekmah na dolge proge. Z 80 km na uro jim sledijo še gnuji in levi ter nekatere antilope.
 

Najhitrejši v vodi

V vodi najhitreje plavajo mečarice in pahljačaste mečarice, kot je sinja jadrovnica. Zanje je najbolj značilna podaljšana zgornja čeljust, ki je videti kot nekakšen špičast meč. S svojim podolgovatim telesom, ki je lahko dolgo do 4,5 metra, za kratek čas dosežejo izredno velike hitrosti – nekateri trdijo, da celo do 100 km na uro, gotovo pa vsaj 50 km na uro.

Svoj meč uporabljajo za lov, tako da plen omamijo z udarcem ali ga nabodejo. Med lovom pahljačaste mečarice dvignejo hrbtno plavut, ki je videti kot jadro. To jim pomaga, da bolj natančno namerijo meč, ki se jim drugače pri tako visokih hitrostih trese.

Morski pes mako

Med najhitrejše sodijo še morski pes mako in rumenoplavuti tun, ki dosežeta hitrost okoli 70 km na uro, ribe poletaši, ki pobegnejo pred plenilci tako, da s pomočjo podaljšanih prsnih plavuti zajadrajo nad vodo s hitrostjo 65 km na uro, orke s 55 km na uro in barakude z več kot 40 km na uro.
 

Najhitrejši v zraku

Med letalci se za naslov najhitrejšega bori kar nekaj živali. Sokol selec je v strmoglavem spustu najhitrejše živo bitje na Zemlji, saj lahko doseže hitrost vsaj 320 km na uro. Celo v horizontalnem letu preseže dvesto kilometrov na uro. V primerjavi s tem se zdijo kačji pastirji prav počasni, saj letijo le s hitrostjo 30 do 60 km na uro. Toda če pri tem upoštevamo njihovo velikost, je to prav neverjeten dosežek. 

Tretji kandidati za naslov med letalci so kolibriji. Te majhne ptice zamahnejo s krili kar do devetdesetkrat v sekundi. So tudi edine ptice, ki lahko letijo nazaj. Za tako naporno delo potrebujejo ogromno energije, zato se morajo hraniti večino dneva.
 

Najhitrejša usta

Za prestižni naslov najhitrejše živali se poteguje tudi veliki močerad Bolitoglossa dofleini. Močerad je lastnik najbolj eksplozivne mišice na svetu – jezika, ki se izstreli s takšno silo kakor puščica z loka. To mu omogoča, da sproži jezik v nekaj tisočinkah sekunde in tako v  letu ujame izmuzljive žuželke.

Nekatere žuželke namreč zaznajo že najmanjše premike zraka, ki jih povzroči skozi zrak potujoči jezik, in se v hipu umaknejo. Podoben vzmetni mehanizem imajo v jeziku tudi kameleoni, purani in žabe pa v nogah.

Neverjetno hitra lovka je tudi ena od sargasovk. Čeprav je ta morska riba drugače zelo počasna in lagodna, odpre usta in posesa plen, ki priplava mimo, še preden se ta zave, da se je kaj zgodilo. Ker se ji velikost ust v nekaj tisočinkah sekunde poveča za dvanajstkrat, se ustvari močna sesalna sila, ki se ji plen, ki se ji je preveč približal, ne more upreti.
 

Najhitrejši udarec

Morska bogomolka je znana po tem, da z enim samim sunkom klešč razbije steno še tako debelega akvarija, z udarcem pa načne tudi čolne in ladje. Težko si je predstavljati, kako razvije takšno moč. Seveda ne gre za enostaven udarec, ampak poseben mehanizem, zaradi katerega okončina s kleščami deluje kot vzmet.

Morska bogomolka

Mehanizem omogoča, da se okončina sproži tako hitro, da voda pred njo zaradi znižanja pritiska zavre in se zabliska. Klešče se tako premikajo s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro in udarijo s tako močjo kot krogla iz puške. Pred morsko bogomolko zato ni varen še tako zahteven plen, kot so raki z izredno trdo lupino ter velike hobotnice in ribe, ki imajo to nesrečo, da zaidejo do njene luknje.

 

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >

Moj planet, november 2020
Moj planet

Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu