Sedem knjižnih novosti Cankarjeve založbe

Milan Dekleva: Zaplešiva, Dante

Roman Zaplešiva, Dante pisatelja in pesnika Milana Dekleve je zgodba o neverjetno ustvarjalni ženski – balerini, pianistki in slikarki. V zaselku na robu Doline smrti je opuščeno poslopje propadle rudarske družbe spremenila v svetišče umetnosti. Ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu ji mediji in občinstvo namenijo veliko pozornosti, a nekoč priznana balerina se kljub temu spopada s samoto, izgubami dragih oseb in ostarelostjo. V njeno prvoosebno pripoved vdirajo travmatični in sladki spomini ter refleksije, ki so neke vrste intimna zgodovina Amerike.

Milan Dekleva (1946) je avtor romanov, zbirk kratke proze, knjig esejev in številnih pesniških zbirk. Veliko je pisal za gledališče, televizijo in glasbene odre. Je avtor vrste pesniških, pripovednih in gledaliških del za otroke in prevajalec ter prejemnik vrste nagrad, tudi kresnika 2006 za Zmagoslavje podgan. 

Esad Babačić: Veš, mašina, svoj dolg

Veš, mašina, svoj dolg je prva knjiga esejev večkrat nagrajenega in prevajanega pesnika Esada Babačića. Osrednja vozlišča nepredvidljivega in žanrsko raznolikega dela so šport, življenje stranskih ulic in spomini. Tu in tam posega v temeljna vprašanja današnje družbe in se sprašuje o vsem tistem, kar smo namerno ali ponevedoma pozabili ali preslišali. Pri tem ne gre za iskanje rešitev, ampak duha, ki je še vedno nekje z nami, a ga ne znamo prepoznati oziroma ustrezno ovrednotiti.

Esad Babačić (1965) je objavil vrsto odmevnih pesniških knjig in bil izbran za slovenskega avtorja v središču festivala Vilenica 2019. Istega leta je bil povabljen na Toronto International Festival of Authors. Njegova poezija je nagrajevana in prevajana.

Marco Missiroli: Zvestoba

Roman Zvestoba Marca Missirolija je bil leta 2019 med petimi finalisti za najpomembnejšo italijansko književno nagrado strega ter osvojil nagrado strega giovani 2019. Missirolijevo pisanje je vseobsegajoče, a hkrati globoko. Zgodba razkriva mavrice čustvovanja in čutenja značajsko različnih junakov, ki jih v medsebojna razmerja povezujeta temeljni vprašanji skušnjave in zvestobe.

Marco Missiroli (1981) je eden najuspešnejših mlajših italijanskih romanopiscev. Že s prvim romanom Senza coda (2005) je osvojil nagrado campiello. Odtlej je napisal še pet romanov: v slovenščini lahko beremo tudi predzadnjega Opolzkosti v zasebnosti. Pravice za snemanje nadaljevanke po romanu Zvestoba je odkupil Netflix.

Prevajalec Janko Petrovec o romanu Zvestoba

Michel Houellebecq: Serotonin

V ospredju romana Serotonin je osebna zgodba Florenta-Clauda Labrousta, strokovnjaka za agrikulturo. Po ogledu prispevka o ljudeh, ki so nekega dne preprosto izginili, se odloči, da bo isto storil tudi sam. A sam sebi ne more ubežati … Intimna eksistencialna zgodba odtujenega moškega srednjih let, ki ga zaznamujejo izpraznjeni odnosi z ženskami, je tudi odskočna deska za pronicljivo družbeno analizo, ki deluje malone preroško. Serotonin je tipičen houellebecqovski roman. 

Michel Houellebecq (1958) je svetovno znan francoski pisatelj. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Osnovni delci (2000), Platforma (2002), Razširitev področja boja (2004), Možnost otoka (2007), Zemljevid in ozemlje (2012) in Podreditev (2016).

Petra Hůlová: Kratka zgodovina gibanja

Petra Hůlová se v distopičnem romanu Kratka zgodovina gibanja na zelo provokativen način loteva teme feminističnega gibanja v radikalizirani varianti – feministični diktaturi. Ta nima močnih posledic le za moške, ampak tudi za ženske, saj je njihova popolna svoboda le navidezna, dejansko pa jih omejuje. Duhovit, na trenutke dvoumen in občasno zelo drastično karikiran roman o radikalnih umih, tokrat ženskega spola. 

Petra Hůlová (1979) je češka pripovedovalka velikega formata in epske širine s smislom za spodbudno izzivalnost in posrečenim občutkom za jezikovno razgibanost, prejemnica več literarnih nagrad. Pri Cankarjevi založbi je leta 2016 izšel njen roman Postaja Tajga.

Bianca Bellová: Jezero

Roman Jezero Bianca Bellové je nenavadna knjiga, ki na trenutke deluje mitsko, skoraj že pravljično, a obenem tudi postapokaliptično. Deček Nami živi z babico na obali ogromnega jezera, ki je za prebivalstvo vir hrane, a tudi spletišče verovanj in tradicije. Po babičini smrti in tragičnem koncu mladostne ljubezni zapusti rodno vas in nove priložnosti išče v prestolnici na drugem bregu jezera. Bo našel tudi mamo, ki se je le bledo spominja?

Češka pisateljica bolgarskih korenin Bianca Bellová (1970) je pozornost kritike vzbudila zlasti s svojim drugim romanom Mrtvy muž (»Mrtvi moški«, 2011), s svojim četrtim romanom Jezero pa je bila leta 2017 nagrajena z dvema prestižnima nagradama: magnesia litera in nagrado EU za književnost.

Michel Butor: Duh kraja

Duh kraja Michela Butorja ni potopis v pravem pomenu besede, ampak prej nekakšna »študija« krajev, svojskega vpliva mesta na obiskovalce in prebivalce. Cordoba, Istanbul, Solun, Delfi, Malia, Mantova in Ferrara so tu zgolj zelo slikoviti predmeti z vtisnjeno zgodovino nekega območja in ljudstva. V drugem delu knjige se Butor pomudi v Egiptu …, a tudi v tem delu ostajajo njegovi osebni dogodki le odmaknjeno ozadje subtilnih analiz.

Michel Butor (1926–2016) velja za enega od utemeljiteljev novega romana. Je dobitnik vrste nagrad. Njegov roman Modifikacija je bil leta 1971 preveden v legendarni zbirki 100 romanov.